Iranske znamenitosti, ki bi jih Trump lahko uničil

Razlog, da Iran zahodni turisti redko obiščejo, ni v pomanjkanju zanimivosti. S civilizacijo, ki sega 5.000 let v preteklost, in več kot 20 krajev, ki spadajo pod Unescovo svetovno dediščino, je iranska kulturna dediščina bogata in edinstvena, predvsem njena verska arhitektura, ki prikazuje geometrijsko mojstrovino, abstraktno oblikovanje in predindustrijski inženiring, ki je v civilizaciji praktično neprimerljiv. To ni samo kulturna dediščina Irana, to je človeštvo, pravijo strokovnjaki.

In kaj bi svet, ne le Iran, lahko ob napovedanih Trumpovih grožnjah izgubil?

Perzepolis

Je dragulj na iranski arheološki kroni: gre za monumentalni kompleks iz šestega stoletja pred našim štetjem, ki je bil zasnovan tako, da navduši – z veliko dvignjeno teraso, velikimi stopnišči in marmornatimi palačami in templji. Mesto so oplenili številni obiskovalci, začenši z Aleksandrom Velikim, vendar je še vedno veliko stvari, ki jih Trump lahko uniči, vključno z nekaj neverjetno dobro ohranjenimi kipi in baznimi reliefi bikov, levov, mitskih bitij in državljanov večkulturnega ahemenijskega imperija.

Mošeja Šah Čerag v Širazu

Ime prevajamo kot 'Kralj luči', in to z dobrim razlogom. Zunanjost je razmeroma običajna, notranjost tega mavzoleja pa je v celoti prekrita z zapletenimi geometrijskimi vzorci zrcalnih mozaičnih ploščic, ki ustvarjajo kozmični, zunanji svetlobni prikaz. To je temno romarsko mesto, toda učinek je, kot bi bil v notranjosti velikanske, islamske disko žoge. To je tisto, kar utegne ceniti človek, ki ima rad sijoče stvari.

Katedrala Vank

Iran ima dolgo zgodovino krščanstva, zlasti v zvezi z Armenijo na svoji severozahodni meji. Tri najstarejše cerkve v regiji spadajo pod Unescovo svetovno dediščino. Katedralo Vank, v bližini Isfahana, so zgradili Armenci, ki so v 17. stoletju bežali pred osmanskimi vojnami. Notranjost je vrtoglavo križišče fresk in pozlačenih rezbarij.

Mostovi v Isfahanu

Zahodni obiskovalci so se čudili lepoti in prefinjenosti dolgih, pokritih mostov nekdanje prestolnice Irana, večinoma zgrajenih v 17. stoletju. Gre za izjemen podvig izgradnje, a tudi čiste funkcionalnosti. Impozanten, 130-metrski most Khaju je na primer služil kot jez in zaporna vrata za nadzor reke Zajanderud, pa tudi kot način za njeno prečkanje, medtem ko je bil njegov osrednji hodnik zakrit javni prostor za sestanke, ki je imel tudi čajno hišo.

Mošeja Šejka Lotfola v Isfahanu

Ne gre za največjo mošejo v mestu, ampak eno najbolj osupljivo okrašenih, saj je bila zgrajena za kraljevi dvor, in ne za širšo javnost. Notranjost vsebuje nekaj najlepših ploščic, ki jih lahko najdemo kjer koli na svetu, zlasti kupola s svojimi neprimerljivo zapletenimi geometrijskimi vzorci, ki naj bi spominjali na rep pava – zapuščina neštetih milijonov ur nege in dela.

Svetišče Imam Reza v Mašhadu

To je največja mošeja na svetu, ena najsvetejših krajev v najsvetejšem mestu v Iranu, z več kot 25 milijoni obiskovalcev na leto. Uničenje tega verskega kompleksa bi bilo za mnoge muslimane na svetu neodpustljivo. Poleg grobnice Imama Reza, osmega šiitskega imama, in številnih drugih verskih osebnosti so v kompleksu še mošeje, dvorišča, izobraževalne institucije in muzej, ki vsebuje neprecenljive zgodovinske artefakte.

Pasargad

Gre za prvo prestolnico ahemenidskega perzijskega cesarstva, ki jo je zgradil Kir II. Perzijski. Prestolnica je zgrajena v nevsakdanjem slogu s spektakularnimi stolpičastimi dvorci in drugimi zgradbami, razporejenimi po velikih vrtovih, ki jih ločujejo vodne poti. Ta vplivni perzijski vrtni slog je bil prototip za azijsko oblikovanje, navdih za indijski Tadž Mahal in špansko Alhambro. Stavbe so večinoma ostanki, čeprav je ena preživela – domnevna grobnica samega Kira.

Danielova grobnica

Tudi če ni prebral svoje domnevno najljubše knjige, Biblije, Trump verjetno pozna Daniela, 'frajerja' z levi. Morda bo presenečen, ko bo odkril, da je Daniel – prerok tako v islamu kot krščanstvu – domnevno pokopan v starodavnem iranskem mestu Susa. Danielova grobnica s svojo značilno stožčasto kupolo je bila prvič omenjena v 12. stoletju in je še vedno priljubljeno romarsko mesto.

Trdnjava Bam

Največja zgradba iz nežgane opeke na svetu izvira iz šestega stoletja pred našim štetjem. Je bolj mesto na hribu kot ena sama zgradba, ki se razprostira na 180.000 kvadratnih metrih, z osrednjo trdnjavo, obdano z ulicami, hišami in tržnicami, vsa pa je obdana s sedem metrov visokimi zidovi. Bam je bil v potresu leta 2003 večinoma uničen, vendar ga vse odtlej obnavljajo.

Gonbad-e Kavus

Še en primer starodavne iranske odličnosti tako v izgradnji kot v slogu. Ta 50 metrov visok pogrebni stolp sega v zgodnje 11. stoletje, tisočletje pozneje pa je še vedno očitno najvišji opečni stolp na svetu. Zasnova je čudovito stroga, 10-koničasta zvezda v načrtu, s stožčasto streho, kar je prihranilo prostor za dva pasova kaligrafije, na dnu in na vrhu.

Če bo Trump izpolnil svoje obljube in napadel kulturne znamenitosti Irana, bi ga to spravilo na črno listo arhitekturnih zlobnežev, poleg talibanov in borcev Islamske države, ki so v tem stoletju izvedli podobna uničenja. Leta 2001 so talibani razstrelili kipa Bude iz šestega stoletja, vklesana v steno pečine v dolini Bamjan v regiji Hazarajat v osrednjem Afganistanu. Borci IS pa so od leta 2014 uničevali mošeje, svetišča in druge strukture po Iraku in Siriji, nekatere v starodavnem mestu Palmira.