Iranec v 15 minutah obsojen na smrt: 'Ne povej mami'

Od smrti 22-letne Mahse Amini so minili trije meseci. Državljani na protestih, ki so v državi izbruhnili po njeni domnevno nasilni smrti, zahtevajo svobodo in spremembe restriktivnega režima. V tem času so iranski organi pregona na protestih aretirali več tisoč državljanov. V demonstracijah, ki jih oblasti označujejo za izgrede, je bilo po poročanju BBC-ja ubitih več kot 481 oseb. V tem času je več kot 100 aretiranih protestnikov prejelo smrtno obsodbo, zatrjuje humanitarna organizacija Iran human rights.

Štiri moške so iranske oblasti že usmrtile, med njimi je bil tudi 22-letni Mohamad Mehdi Karami, prvak v karateju. Mlajšega moškega so aretirali 3. novembra in ga obtožili vpletenosti v umor nekdanjega člana parlamenta. 30. novembra so mu nato sodili skupaj s še 16 domnevno vpletenimi. Med njimi sta bila tudi dva otroka. 

Dodeljeni odvetniki in predelani videoposnetki 'priznanj'

V Iranu imajo sicer vsi pravico do sodnega varstva, a v 'občutljivih primerih', kot je tudi slednji, obtoženim sodstvo ne dovoli izbire svojega odvetnika. Sojenju prav tako ne smejo prisostvovati družina obtoženca in novinarji. Ti ob koncu sodbe s strani pravnih organov dobijo le predelan videoposnetek. 

V enem izmed takih posnetkov je tudi omenjeni 22-letni Karami. V njem vidno pretresen priznava svoje zločine, njegov odvetnik pa priznanje le mirno posluša. Petega decembra so Karamija, skupaj s še štirimi njegovimi kolegi, obsodili na smrt. Otroci in ostala osmerica so bili obsojeni na zaporno kazen, poroča BBC. 

"Oče, podali so obsodbo. Moja je smrtna kazen. Ne povej mami," naj bi po razsodbi Karami v telefonskem pogovoru povedal svojemu očetu. Čeprav oblasti načeloma pazijo, da družina o primerih ne govori z mediji, se je Karamijev oče odločil, da spregovori s časopisom Etemad. 

V predelanem videoposnetku se je pojavil tudi  39-letni prostovoljec Sejed Mohamad Hoseini. Iranec je smrt dočakal istega dne kot Karami, prav tako so mu sodili za isti zločin. Iranska sodišča sojenja in usmrtitve izrabljajo za namene ustrahovanja, so zato jasni predstavniki humanitarnih organizacij. 

Govoril mu je o mučenju in pretepih

Čeprav Hoseini ni imel družine, ki bi ga podpirala v zadnjih trenutkih, so mu oporo izrazili uporabniki družbenih omrežij. Obiskal ga je tudi odvetnik, ki si ga je Hoseini zaradi psihičnih težav lahko izbral sam. 

"Ves čas obiska je jokal. Govoril je o mučenju, pretepih. O tem, da je bil vklenjen. Da je bil deležen brc v glavo, dokler ni izgubil zavesti," je dejal odvetnik Ali Šarifzade Ardakani. 

Podobno naj bi svojem staršem dejal 22-letnik. Poleg stalnih udarcev naj bi bil deležen tudi spolnega nasilja. Tudi on je večkrat izgubil zavest, organi pregona so enkrat domnevali, da je v pretepu izgubil življenje, in ga pustili ležati na tleh. Kasneje so ugotovili, da je še vedno živ. Družina je nato poskušala zamenjati dodeljenega odvetnika, a sodišče zahteve ni odobrilo.

Humanitarna združenja so iranski sodni sistem obtožila, da deluje predvsem na že omenjenih prisilnih priznanjih krivde. Dodali so, da ob tem država odvetnike, ki si jih obtoženci izberejo sami, tudi zaslišuje in ustrahuje z grožnjami. Državni odvetniki svoje obtožence silijo v priznanja. 

Kot ocenjuje norveška humanitarna organizacija, ki deluje tudi v Iranu, Iran human rights, je v nevarnosti smrtne obsodbe še vsaj 109 pridržanih protestnikov. Njihova povprečna starost je 60, trije izmed njih so mladoletni.

Precej pozornosti je v zadnjih tednih prejel tudi usmrčeni britansko-iranski državljan Alireza Akbari. Nekdanjega namestnika iranskega obrambnega ministra so aretirali leta 2019 in ga obsodili vohunjenja za Združeno kraljestvo, kar je zanikal. V preteklem tednu pa so iranske oblasti objavile posnetek, na katerem je priznal zločine, a je kasneje v javnost prišel še drugi posnetek, na katerem je povedal, da so ga v priznanje prisilili z mučenjem.