Znanstveniki izdali 'zadnje opozorilo'

Znanstveniki so objavili "zadnje opozorilo" glede podnebne krize, saj naraščajoče emisije toplogrednih plinov potiskajo svet na rob nepreklicne škode, ki jo lahko prepreči le hitro in drastično ukrepanje, o odmevnem poročilu IPCC piše britanski Guardian. 

Prihodnje generacije bodo najbolj vroča leta tega desetletja videle kot razmeroma hladna

Uničujoče posledice podnebnih sprememb nastajajo hitreje, kot se je sprva pričakovalo, v šestem poročilu opozarja Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Prihodnje generacije bodo na najbolj vroča leta tega desetletja gledale kot na razmeroma hladna, tudi če se bodo izpusti fosilnih toplogrednih plinov hitro zmanjšali. 

Človeška dejavnost je nedvoumno segrela planet za 1,1 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven. Izpusti se morajo do leta 2030 zmanjšati za 48 odstotkov. Podnebna kriza predstavlja tveganje za javno zdravje. Že same emisije iz obstoječe infrastrukture za fosilna goriva bi presegle dogovorjeni cilj segrevanja za 1,5 stopinje Celzija, razen če bi jih iz zraka zajemali s še vedno tveganimi tehnologijami. Globalna gladina morja se je v povprečju dvignila že za 20 centimetrov.  Vsaj 3,3 milijarde ljudi je zelo ranljivih za vplive podnebnega segrevanja, vključno s pomanjkanjem hrane in pomanjkanjem vode. Ekstremna vročina že ubija ljudi v vseh regijah. Ranljive skupnosti, ki so v preteklosti prispevale najmanj, so v podnebni krizi najbolj prizadete. To so ključna sporočila težko pričakovanega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe  (IPCC).

Svet naj bi v prvi polovici prihodnjega desetletja dosegel mejnik segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo oziroma sredino 19. stoletja minulega tisočletja. To je prej, kot se je prvotno pričakovalo, in bo povečalo resnost vplivov podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti, v poročilu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, opozarjajo strokovnjaki.

Človeštvo je na tankem ledu in ta led se hitro tali

Segrevanje ozračja je v zadnjih letih vodilo v uničujoče nevihte in poplave ter vročinske valove, ki so uničevali pridelke in povzročali smrtonosne suše. Toda v roku treh ali štirih desetletij bodo prihodnje generacije na najbolj vroča leta tega desetletja gledale kot na razmeroma hladna, tudi če se bodo izpusti toplogrednih plinov, ki segrevajo planet, hitro zmanjšali, so ocenili pri odboru, ki sodi pod okrilje Združenih narodov (ZN).

"Najtoplejša leta, ki smo jih doživeli do zdaj, bodo čez eno generacijo med najhladnejšimi," je dejala klimatologinja in vodilna avtorica svetovalnega odbora ZN za podnebje Friederike Otto.

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres je v odzivu na poročilo bogate države, ki so si zastavile cilj postati ogljično nevtralne do leta 2050, pozval, naj svoje aktivnosti pospešijo in ta cilj dosežejo čim bližje letu 2040.

"Človeštvo je na tankem ledu in ta led se hitro tali," je opozoril, poročilo IPCC pa primerjal s priročnikom za preživetje človeštva.

Po Guterresovi oceni ima svet še vedno čas, da omeji dvig povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija, vendar je za to potreben velik skok v podnebnih ukrepih vseh držav v vseh sektorjih.

 Leta 2018 je IPCC svet opozoril na ogromen izziv, ki je pred nami: ohraniti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, če želimo, da naš planet preživi. Pet let pozneje novo poročilo razkriva, da je izziv postal celo večji od naraščanja izpustov toplogrednih plinov.

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je tako dokončal šesto ocenjevalno poročilo. V prvem obsežnem poročilu IPCC v zadnjih devetih letih in prvem po Pariškem sporazumu iz leta 2015 so združena poročila treh delovnih skupin in treh posebnih poročil. Resničnost je zaskrbljujoča, vendar upanje ostaja – pod pogojem, da vlade začnejo ukrepati takoj, so sporočili z okoljevarstvene organizacije Greenpeace. 

Predsednik IPCC Hoesung Lee izpostavlja, da poročilo poudarja nujnost sprejetja bolj ambicioznih ukrepov. "Če ukrepamo zdaj, lahko še vedno zagotovimo življenjsko primerno in trajnostno prihodnost za vse," je ob predstavitvi najnovejšega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki je luč sveta ugledalo danes, povedal predsednik IPCC. 

V poročilu so združili najnovejše znanstvene ugotovitve glede Zemlje, ki se vedno bolj segreva. Težko pričakovano poročilo svetovnih vodilnih podnebnih znanstvenikov opiše jasno pot za drastično zmanjšanje emisij in popravilo že nastale okoljske škode. Vendar ob pogoju, da vlade brez odlašanja takoj ukrepajo in financirajo zeleni prehod. Poročilo sicer kaže, da je kljub izjemnemu obsegu izziva na voljo veliko rešitev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, poroča EuroNews. 

Greenpeace poudarja: Rešitev je odpoved fosilnim gorivom

Na poročilo so se že odzvali pri organizaciji Greenpeace. Kaisa Kosonen, višja politična strokovnjakinja pri Greenpeace Nordic, je dejala: "Grožnje so ogromne, a tudi priložnosti za spremembe. Zdaj je trenutek, ko moramo zahtevati drzne spremembe. Zahvaljujoč znanstvenikom, skupnostim in naprednim voditeljem po vsem svetu, ki leta in desetletja vztrajno napredujejo pri podnebnih rešitvah, kot sta sončna in vetrna energija, so rešitve na dlani. Čas je, da zagotovimo podnebno pravičnost in se za vselej odpovemo fosilnim gorivom. Pri tem mora vsak odigrati svojo vlogo."

Reyes Tirado, višji znanstvenik v Greenpeaceovih raziskovalnih laboratorijih na Univerzi v Exeterju, je komentiral: "Podnebni znanosti se ni mogoče izogniti, to je naš priročnik za preživetje. Odločitve, ki jih sprejemamo danes in jih bomo vsak dan naslednjih osem let, bodo zagotovile varnejšo Zemljo za naslednjih tisoč let. Oblikovalci politik in poslovni voditelji po vsem svetu se morajo odločiti: Bodo podnebni prvaki za  sedanje in prihodnje generacije ali pa zaviralci in uničevalci, ki bodo pustili strupeno zapuščino našim otrokom in vnukom."

"Ne čakamo na čudeže, imamo vse potrebne rešitve za prepolovitev emisij v tem desetletju. Toda do tja ne bomo prišli, če vlade ne odložijo časa za podnebno uničujoča fosilna goriva. Dogovor o pravičnem in hitrem opuščanju premoga, nafte in plina mora biti prva prednostna naloga vlad. Vlade morajo od onesnaževalcev zahtevati plačilo za škodo, povzročeno državam in skupnostim, ki so najmanj odgovorne za podnebno krizo. Dober začetek bi bili davki na dobičke iz nafte in plina, s temi sredstvi bi lahko financirali pomoč državam in skupnostim po svetu, ki so jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadele," je prepričana Tracy Carty, strokovnjakinja za globalno podnebno politiko v Greenpeace International.

Li Shuo, višji politični svetovalec v Greenpeaceu East Asia, je dejal: "Stvari so zelo jasne. Kitajska mora takoj zmanjšati uporabo fosilnih goriv. Na tej stopnji se moramo vsi lotiti prihodnosti obnovljivih virov energije. Dlje ko vlagamo sredstva v premog, bolj smo vsi izpostavljeni podnebnim katastrofam, ki nas že resno ogrožajo."

"Poročilo ponovno poudarja, da rešitve že obstajajo in da je naslednje desetletje ključno za sprejemanje ukrepov. Gre za vprašanje preživetja – če želimo zaustaviti globalno segrevanje in ohraniti življenje na tem planetu tudi za prihodnje generacije, se bodo odločni rezi emisij morali zgoditi čimprej," pa poudarja Sara Kosirnik, predstavnica Greenpeace Slovenija.

COP28, prihajajoči podnebni vrh v Združenih arabskih emiratih, mora obravnavati današnje poročilo v luči odprave globalne odvisnosti od fosilnih goriv. Istočasno je edina možna pot naprej energetska tranzicija, pri čemer je glavni poudarek na zmanjšanju rabe energije, prehod na obnovljive vire energije in zagotavljanje podpore pravičnemu prehodu v brezogljičnost, so še poudarili v Greenpeaceu.