Netanjahu: Vojna se bo nadaljevala, tudi če s Hamasom sklenemo premirje

"Intenzivna faza vojne s Hamasom (v Gazi) je tik pred koncem," je v nedeljo v intervjuju za televizijo Channel 14 dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Kot pravi, se bo potem izraelska vojska lahko osredotočila na severno mejo Izraela z Libanonom. 

"A to ne pomeni, da se bo vojna končala, se bo pa vojna v trenutni faza bojevanja zaključila v Rafi. To drži. Bomo pa nato nadaljevali s košnjo trave," je zatrdil v prvem pogovoru za katerega od domačih televizijskih medijev po začetku vojne s Hamasom. 

Dejal je, da je s Hamasom pripravljen skleniti le "delni" dogovor o premirju oziroma prekinitvi ognja. Ponovil je, da bo v iskanju dogovora o prekinitvi ognja pristal zgolj na dogovor, po katerem se bodo v Izrael vrnili preostali talci, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra. Osnovni cilj medtem po njegovih besedah ostaja izkoreninjenje Hamasa.

Po koncu intenzivnih operacij v Rafi naj bi del vojaških sil premestili na sever palestinskega območja ob Sredozemskem morju. Tam naj bi služili predvsem v obrambne namene, obenem pa naj bi pomagali tudi pri vrnitvi razseljenih prebivalcev v sicer v veliki meri uničena in opustošena naselja.

V mednarodni skupnosti, tudi med najtesnejšimi izraelskimi zavezniki, sicer vlada skepsa glede cilja izničenja gibanja Hamas. Celo tiskovni predstavnik izraelske vojske je ta teden takšne napovedi označil za metanje peska v oči javnosti. "Hamas je ideologija, ne moreš izničiti ideologije," je dejal Daniel Hagari.

Nekdanji general izraelske vojske Gadi Eisenkot meni, da se je Netanjahu zarekel. "Kot nekdo, ki je sedel v vojaškem kabinetu, vidim le dve možnosti: Popoln dogovor takoj ali celovit dogovor v treh fazah. Kabinet je glede tega glasoval soglasno, zato je Netanjahujeva izjava o 'delnem dogovoru' v nasprotju z odločitvami vojnega kabineta," je poudaril. 

V izraelskem napadu ubit 'steber' zdravstvenega sistema v Gazi

Palestinsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bil v izraelskem zračnem napadu na kliniko Daradž v mestu Gaza ubit Hani El Džafaravi, direktor oddelka za reševanje in nujne primere v Gazi. 

Z ubojem El Džafaravija je Izrael uničil "steber" zdravstvenega sistema v tej palestinski enklavi, ki je že tako na robu propada, je po poročanju Al Jazeere dejal Ejad Zakut, direktor urgentnega oddelka v bolnišnici Al Aksa v Deir el Balahu. 

"Jasno je, da izraelske sile znova skušajo dokončno uničiti zdravstveni in medicinski sistem v Gazi," je dejal Zakut. 

"Hani El Džafaravi je bil steber zdravstvenega sistema v Gazi. Trdo je delal, da bi služil bolnim in ranjenim ljudem. Delal je dan in noč, da bi pomagal tistim, ki v Gazi živijo v zelo težkih razmerah," je dodal.

Od začetka izraelske ofenzive v Gazi po 7. oktobru je sicer v palestinski enklavi po navedbah tamkajšnjega ministrstva za zdravje življenje izgubilo več kot 37.550 Palestincev. Še blizu 86.000 ljudi naj bi bilo ranjenih. V Hamasovem napadu na Izrael je medtem število žrtev doseglo okoli 1200.

Izrael medtem operacije občasno izvaja tudi na Zahodnem bregu, razmere pa se vnovič zaostrujejo tudi na meji z Libanonom na severu države, kjer se izraelska vojska spopada s proiranskim oboroženim gibanjem Hezbolah.

Članice EU z načelnim dogovorom o nadaljnjih sankcijah proti izraelskim naseljencem in Hamasu

Zunanji ministri članic EU so danes dosegli politični dogovor o nadaljnjih sankcijah proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas in skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu, je po zasedanju v Luxembourgu sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Pojasnil je zgolj, da bo zdaj sledilo delo na tehnični ravni.

EU je sicer prve sankcije proti skrajnim izraelskim naseljencem in organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu zaradi nasilja nad Palestinci uvedla sredi aprila.

EU je aprila zaradi spolnega nasilja med oktobrskim napadom na Izrael uvedla tudi sankcije proti oboroženemu krilu in posebnim enotam Hamasa ter oboroženemu krilu palestinske militantne skupine Islamski džihad.

"Podpiramo napore za posredovanje, predvsem s strani ZDA in Francije, da bi se izognili konfrontaciji med Izraelom in Hezbolahom. Libanon in Ciper lahko računata na našo podporo," je po zasedanju zunanjih ministrov EU povedal Borrell. Hezbolah je namreč nedavno posvaril Ciper, naj v primeru vojne ne odpira svojih letališč in baz izraelskim silam, saj bi to pomenilo, da je del vojne. V Nikoziji so v odzivu poudarili, da niso vpleteni v vojaške operacije v regiji.

Borrell zaskrbljen zaradi morebitnega širjenja konflikta na Libanon

Borrell je opozoril tudi, da bi se konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi lahko razširil na Libanon. Kot je dejal ob začetku srečanja zunanjih ministrov EU v Luksemburgu, smo na pragu širjenja vojne.

"Tveganje, da bo ta vojna prizadela jug Libanona in se razširila, je vsak dan večje," je dejal Borrell ob prihodu na zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve v Luksemburgu.

Razmere na izraelsko-libanonski meji, kjer se izraelske sile in pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah vsakodnevno obstreljujejo, se zaostrujejo, je dejal vodilni evropski diplomat in posvaril, da smo na pragu vojne, ki se širi.

Hezbolah, ki ga podpira Iran, je okrepil obstreljevanje Izraela kmalu po Hamasovem napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani in obsežni ofenzivi, ki jo je izraelska vojska v povračilo sprožila na območju Gaze.

Prejšnji teden je izraelska vojska v luči krepitve konflikta s Hezbolahom sporočila, da so potrdili načrt za ofenzivo v Libanonu.

Zaostrovanje razmer med Izraelom in Libanonom skrbi tudi nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock. Ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu je danes opozorila, da bi bila nadaljnja eskalacija katastrofa za vse ljudi v regiji.

Baerbock, ki bo po srečanju odpotovala na Bližnji vzhod, kjer se bo v torek v Izraelu, Palestini in Libanonu srečala s tamkajšnjimi vodilnimi predstavniki, je ponovila svoj poziv k prekinitvi ognja v Gazi v skladu s predlogi ameriškega predsednika Joeja Bidna.

V zvezi s temi predlogi je Borrell sicer danes dejal, da tako Hamas kot Izrael ne kažeta politične volje, da bi podprla Bidnov načrt za prekinitev ognja. Dodal je, da nujno potrebujemo premirje, ki bi omogočilo vstop humanitarne pomoči v Gazo.

Skupaj z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem sta v skupni izjavi opozorila na katastrofalne razmere pri dostavi humanitarne pomoči v Gazo. "Dostava kakršne koli pomembne humanitarne pomoči v Gazi je postala skoraj nemogoča," sta zapisala. Kot sta še opozorila, se sestradani civilisti zatekajo k obupanim ukrepom, da bi dobili dostop do omejene pomoči, ki priteka v enklavo.

Napoved začasnih taktičnih premorov za dostavo humanitarne pomoči v Gazi, ki jih je naznanila izraelska vojska, ni povzročila nobenega izboljšanja varnostnega okolja za humanitarne delavce na terenu, sta sporočila v nedeljo objavljeni izjavi, vse vpletene strani v konflikt pa znova pozvala, naj izpolnijo svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom.