Na borzah izpuhtele milijarde, Trump medtem: Odličen čas, da postanete bogati

Kitajska bo v četrtek kot odgovor na nove ameriške carine uvedla dodatne carine na ves uvoz ameriškega blaga. Ob tem je Peking zaostril pogoje poslovanja za več ameriških podjetij in vložil tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).

"Za vse uvoženo blago s poreklom iz ZDA bodo poleg trenutno veljavne carinske stopnje uvedene dodatne carine v višini 34 odstotkov," je sporočilo kitajsko finančno ministrstvo. Kitajsko ministrstvo za trgovino pa je uvedlo nadzor nad izvozom sedmih redkih zemelj, vključno z gadolinijem, ki se običajno uporablja pri slikanju z magnetno resonanco, in itrijem, ki se uporablja v potrošniški elektroniki.

Iz Pekinga so sporočili tudi, da so zaradi ameriških carin sprožili postopek pred WTO. "Kitajska je vložila pritožbo v okviru mehanizma WTO za reševanje sporov," so zapisali v izjavi.

Kitajske oblasti so na seznam podjetij z omejitvami pri izvozu dodali še 16 ameriških podjetij, ki delujejo na Kitajskem in izvažajo v ZDA, pri čemer so kot razlog navedli grožnje "nacionalni varnosti in interesom". Poleg tega so na seznam nezanesljivih pravnih oseb zaradi domnevnega vojaškega sodelovanja s Tajvanom in dejanj, za katera pravijo, da "resno škodujejo" njihovi suverenosti in razvojnim interesom, uvrstile 11 ameriških podjetij in jim tako otežile poslovanje.

Pogojevanje carin s prodajo TikToka ameriškemu kupcu?

Za Kitajsko so ZDA pod Trumpovim vodstvom od januarja že dvakrat uvedle po 10-odstotne carine, kar pomeni, da bo skupna višina carin na kitajski uvoz po novem 54-odstotna. Kitajska že 20-odstotnim dajatvam Washingtona ni ostala dolžna in je v začetku marca uvedla 10-odstotne in 15-odstotne carine na uvoz ameriških kmetijskih pridelkov.

Na napoved kitajskih carin se je že odzval Trump, ki je ocenil, da je Kitajsko zajela panika. "Kitajska je to odigrala narobe, zgrabila jo je panika - edina stvar, ki si je ne morejo privoščiti!" je danes zapisal na družbenem omrežju Truth Social.

Trump je sicer sinoči omenil možnost nižjih carin za Kitajsko, če bo ta privolila v prodajo platforme TikTok ameriškemu kupcu. "S TikTokom imamo situacijo, v kateri bo Kitajska verjetno rekla: 'Odobrili bomo posel, toda ali boste kaj storili glede carin?'" je sinoči povedal novinarjem.

Na borzah najvišji padec po pandemiji covida-19

Indeksi na newyorških borzah so danes trgovanje sklenili globoko v rdečem. Glavni indeksi so po agresivni carinski politiki predsednika ZDA Donalda Trumpa padli za več kot pet odstotkov. Vlagatelje skrbi, da se bodo države raje maščevale kot pogajale, kar bi privedlo do dolgotrajne svetovne trgovinske vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Borze so zabeležeile najhujše padce od marca 2020, ko je izbruhnila pandemija covida-19.

Indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 38.314,86 točke, kar je 2231,07 točke oz. 5,50 odstotka manj kot v četrtek. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 se je oblikoval pri vrednosti 5072,29 točke, kar je 324,23 točke oz. 6,01 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 5,82 odstotka oz. 962,82 točke in trgovanje sklenil pri 15.587,79 točke.

Cene nafte so do konca newyorškega borznega trgovanja padle. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba odšteti 62,61 dolarja, kar je 4,34 dolarja manj kot v četrtek. Sod severnomorske nafte brent za dobavo junija pa se je pocenil za 3,94 dolarja na 66,20 dolarja.

Padla je tudi cena zlata, ki se je v današnjem trgovanju na borzi v New Yorku pocenilo za 61,80 dolarja oz. 1,98 odstotka na 3061,10 dolarja za 31,1-gramsko unčo.

Na evropskih borzah je danes izpuhtelo več kot 819 milijard evrov, potem ko jih je dan prej 422 milijard evrov.

Tečaj evra je v primerjavi z dolarjem izgubil. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,1015 dolarja, kar je 0,12 centa nižje kot dan prej. ECB je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,1057 dolarja (v četrtek pri 1,1097 dolarja).

Pesimizem je prisoten tudi na naftnih trgih. Cene nafte so tako na najnižjih ravneh po letu 2021. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 61,97 dolarja, kar je 4,98 dolarja manj kot v četrtek. V Londonu so se junijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 4,65 dolarja na 65,25 dolarja.

Zaradi Trumpove poteze je čez noč izpuhtelo v zrak več tisoč milijard dolarjev vrednosti delnic ameriških podjetij, kar je hudo prizadelo tudi zasebne pokojninske sklade, ki imajo naložbe v delnicah.

Komentar predsednika centralne banke razburil Trumpa

Trumpa je medtem razburil predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell. Izjavil je namreč, da so nove predsednikove carine "večje od pričakovanih", verjetno pa bodo prinesle tudi gospodarske posledice, vključno z višjo inflacijo in počasnejšo gospodarsko rastjo. "Medtem ko je zelo verjetno, da bodo carine povzročile vsaj začasen dvig inflacije, je možno tudi, da bodo učinki bolj vztrajni," je dejal Powell, ki je zatrdil, da še ni čas za spremembo denarne politike.

Fed si je zaradi še vedno previsoke inflacije vzel premor pri nižanju ključne obrestne mere, ki ostaja na ravni med 4,25 do 4,50 odstotka.

Čez leto dni bo manj nezanesljivosti glede carinskih politik in tudi posledice bodo precej jasne, je na letni konferenci društva za poslovno novinarstvo v Arlingtonu v Virginji dejal Powell, ki je tudi ponovno zavrnil možnost svojega predčasnega odstopa. Mandat na čelu Feda mu poteče ob koncu prihodnjega leta.

"Znižaj obrestno mero in se nehaj iti politiko," mu je v odgovoru na omrežu Truth oponesel Trump. "To bi bil odličen čas, da predsednik Feda Jerome Powell zniža obrestne mere. Vedno zamuja. Cene energije so se znižale, obrestne mere so se znižale, inflacija se je znižala, celo jajca so se pocenila za 69 odstotkov, delovna mesta so narasla in vse to v dveh mesecih - velika zmaga za Ameriko," je objavil Trump in Powlla pozval, naj se neha igrati politiko.

Fed s svojo denarno politiko išče ravnotežje med trajno gospodarsko rastjo, stabilno stopnjo zaposlovanja in nizko inflacijo, pri kateri si je za cilj zadala dva odstotka letno. Ameriška gospodarska rast za zdaj ostaja stabilna, trg delovne sile je trden, inflacija pa še vedno ni na ciljni vrednosti in Fed se trenutno ukvarja najbolj s tem.

Razen Trumpa doslej še noben ameriški predsednik v zgodovini ni tako odkrito skušal politično vplivati na denarno politiko od vlade neodvisne centralne banke. To je počel vse od razglasitve prve predsedniške kandidature leta 2016. Ko je bil kandidat in mu je politično ustrezalo šibko gospodarstvo, je banko pozival k višanju obresti. Ko je bil na položaju, je zahteval nižanje obresti in to počne tudi sedaj.

500 najbogatejših ob skoraj 200 milijard evrov

500 najbogatejših ljudi na svetu je včeraj skupaj izgubilo 208 milijard dolarjev (približno 193 milijard evrov) premoženja. Kot poroča portal Finance, so bili med najbolj prizadetimi ameriški milijarderji, na čelu z Markom Zuckerbergom, ki je z Meto izgubil 18 milijard dolarjev (več kot 16 milijard evrov), Jeff Bezos, ki je z Amazonom ob 16 milijard dolarjev (več kot 14,5 milijarde evrov), za dodatnih 11 milijard dolarjev (10 milijard evrov) pa se je zmanjšalo tudi premoženje Trumpovega svetovalca Elona Muska.

Po poročanju Bloomberga je bil Musk letos že ob 110 milijard dolarjev (100 milijard evrov).

'Odličen čas, da postanete bogati'

Trump je medtem danes zatrdil, da bo vztrajal pri svoji politiki, in obljubil, da bo to vlagateljem v ZDA koristilo."Za številne vlagatelje, ki prihajajo v ZDA in vlagajo ogromne količine denarja, se moja politika ne bo nikoli spremenila. To je odličen čas, da postanete bogati, bogatejši kot kadarkoli prej," je zapisal na svoji platformi Truth.

Trumpov urnik: večerja ob svečah v Palm Beachu

Potem ko je v sredo napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz z vsega sveta ter za nekatere države še višje, se je v četrtek umaknil iz Washingtona na svoje floridsko posestvo. V nasprotju s predstavniki svoje vlade pa je na poti tja že dopustil možnost pogajanj z državami po svetu glede znižanja carin.

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je pred tem zavrnil možnost izjem za določene države, gospodarski svetovalec Peter Navarro pa je dejal, da ne bo nobenih pogajanj.

Kot poroča Associated Press Trump danes nima na urniku ničesar, razen večerje ob svečah. Po navedbah Bele hiše se je bo udeležil ob 19.30 v letovišču Mar-a-Lago v Palm Beachu na Floridi.

Odzivi po svetu

Predsednica Evropske unije Ursula von der Leyen je dejala, da bodo posledice carin neizmerno vplivale na milijone ljudi po vsem svetu. Britanski premier Keir Starmer je včeraj dejal, da njegova vlada izbira umirjen pristop, medtem ko se je kitajska vlada odločila za odločne protiukrepe zoper ameriška podjetja na njihovem trgu.

Južnoafriško predsedstvo je dejalo, da so pogajanja nujna, brazilsko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da vlada ocenjuje vse možne ukrepe za zagotovitev vzajemnosti v dvostranski trgovini. Avstralski premier Anthony Albanese je carine označil za neupravičene.

"Treba se je izogibati ukrepom, ki lahko dodatno škodijo svetovnemu gospodarstvu. ZDA in njene trgovinske partnerje pozivamo, naj konstruktivno sodelujejo pri reševanju trgovinskih napetosti in zmanjšanju negotovosti. Ugotovitve naše ocene bomo delili v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO), ki bo objavljeno v času spomladanskih srečanj IMF in Svetovne banke ta mesec v Washingtonu," je po poročanju STA sporočila izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva.