Na zadnji v nizu spletnih razprav 'Pogledi iz Ukrajine' sta poudarila, da so se tudi kibernetski napadi na to državo okrepili skupaj z rusko invazijo leta 2014. Ocenila sta, da neodvisna Ukrajina očitno ogroža ruske interese, pri čemer menita, da ni težava v samem širjenju zveze NATO, ampak v simbolnem sporočilu, ki ga v ta del sveta prinaša povezovanje z Zahodom.
Kibernetski napadi za Ukrajino niso le povsem verjetna, ampak konstantna grožnja, zadnji napad pravzaprav še traja, sta dejala strokovnjaka.
Tkač poudarja, da je o napadih v preteklosti znano marsikaj, nihče pa ne ve, kdaj bodo Rusi na tem področju udarili znova – in kakšne zanke so ob preteklih napadih nastavili v sisteme: "Je pa Ukrajina na tem področju vsekakor ranljiva. Posebej izpostavljena je kritična infrastruktura – transport, energetika, telekomunikacije, bančni in finančni sektor, vladne ustanove in njihove storitve. Poleg tega je vse to slabo zaščiteno."
Čekanovska izpostavlja, da imajo kibernetski napadi tudi svoj namen: "Gre za sejanje strahu, zamajati želijo zaupanje v vlado. Poleg tega je Ukrajina na tem področju v posebnem položaju. Na nas pogosto testirajo svoje kibernetske napade, ki jih potem uporabljajo še drugje, zato je izziv še toliko večji."
Predvideti, kdo ali kaj bo tarča napada, pa je nemogoče. "Ne vemo, ali se bo začela dejanska vojaška invazija in bodo kibernetske napade uporabljali kot vzporedno taktiko za ohromitev države, ali bomo v prihodnosti priča stalnim napadom, katerih cilj bo strašiti ljudi in povzročati paniko, preko tega pa se bo skušalo vsiljevati še svoje mnenje za politični dobiček."
Nekaj izkušenj z ruskimi kibernetskimi napadi torej Ukrajinci že imajo. "Napad na energetski sistem leta 2015 je povzročil, da je 200.000 ljudi za več ur ostalo brez elektrike. Leto kasneje so targetirali Microsoftove sisteme, nato pa za ponovni dostop zahtevali plačilo v kriptovalutah. Prizadetih je bilo več milijonov ljudi," pravi Tkač.
Čeprav storilec ni bil jasno identificiran, je Čekanovska prepričana, da je bila to Rusija: "Kasneje se je podoben napad razširil še na druge države in ruski propagandni stroj je za vse skupaj skušal okriviti Ukrajino." Kot poudarja, ni redko, da skuša Rusija krivdo za svoje početje zvaliti na koga drugega – niti, da se vzporedno pojavlja vrsta dezinformacij.
Zadnji napad medtem ni bil napad na kritično infrastrukturo, je pa vseeno prizadel Ukrajino in njene državljane, saj je bila med drugim tarča baza, ki hrani veliko osebnih podatkov. "To, da je baza domnevno naprodaj na temnem spletu, seveda ne prispeva k stabilnosti države," pravi Čekanovska. Predvideva, da bodo podatki uporabljeni v prihodnjih napadih: "Možnosti je pravzaprav neskončno. V rokah imajo občutljive osebne podatke, ko gre za dostop do elektronske pošte, spletnega bančništva … Lahko bi denimo ukradli identiteto Ukrajincev in jemali posojila v imenu ljudi, kar ne bi bilo nekaj posebej novega, saj smo takšne primere že imeli, posledice pa so bile hude."
Tkač sicer ocenjuje, da cilj ni bil dobiti osebnih podatkov. "Cilj je bil poslati sporočilo, da je nekdo drug v sedlu. To je bila bolj demonstracija moči kot uporaba moči, pošiljanje sporočila – imamo nadzor, lahko počnemo, kar želimo. Po drugi strani pa se je eno od sporočil ministrstvu za zunanje zadeve nanašalo na zgodovino med Ukrajino in Poljsko, kar pomeni, da bi lahko šlo tudi za uničevanje bilateralnih odnosov. Kremelj nikoli ne želi samo širiti panike, ampak tudi izpostaviti šibkosti. V ozadju ene akcije je vedno veliko motivov," pravi Čekanovska.
Tkač izpostavlja ranljivost sistemov: "Pri nas imamo zelo razvito digitalno infrastrukturo, internet je poceni, ljudje pa slabo poznajo ranljivosti, kar je izziv. Poleg tega sta kritična infrastruktura in njena zaščita odvisni od financiranja in če je država v vojni, ni denarja za investicije v varnost, čeprav bi morali temu posvetiti večjo pozornost."
Zaveznice so sicer Ukrajini za ta namen namenile nekaj milijonov dolarjev, a to ni edina težava. "Zagotovo je premalo sodelovanja med deležniki na področju kibernetske varnosti. Koordinacija bi se morala občutno izboljšati. Vsi bi morali imeti tudi jasna navodila, kako se odzvati, če se bo situacija razplamtela," meni Čekanovska, ki je prepričana, da so se v Ukrajini v zadnjih letih vseeno veliko naučili na področju kibernetske varnosti.
Tudi tega, da vseh napadov ne obešajo takoj na veliki zvon. "Za veliko kibernetskih napadov izvemo veliko kasneje. To po eni strani zmanjša paniko, bi si pa seveda želeli bolje vedeti, kaj na tem področju počne vlada. Jasno, ne morejo razkriti vsega, saj gre za strateške skrivnosti, je pa prostor za izboljšavo komunikacije," meni strokovnjakinja. Tkač pa dodaja, da bi morali tudi več odgovornosti prenesti na podjetja, ki skrbijo za programsko opremo državnih ustanov, saj da je treba biti pripravljen na napade, ki ne bodo le demonstracija moči.
Glede psihološkega učinka kibernetskih napadov na Ukrajince pa Čekanovska meni, da bo odvisen od tega ali bo šlo za samostojen napad ali pa bo s čim povezan: "Ukrajinci imajo izkušnje z izpadi energetskih sistemov zaradi kibernetskih napadov, seveda pa bi bila večja težava, če bi bil napad denimo povezan z napadom na telekomunikacije. Ampak to so hipotetični scenariji, na katere moramo sicer biti pripravljeni, ampak moramo se pa tudi vprašati, ali so Rusi zmožni izvesti več vzporednih napadov. Ne smemo jih videti kot omnipotentne."
Meni tudi, da Ukrajincev ni tako enostavno prestrašiti: "Ukrajinci se radi pritožujemo, ni nas pa tako zelo enostavno prestrašiti. Če par ur ni elektrike, večina sploh ne bo vedela, da je bil kibernetski napad. Pritoževali se bodo nad vlado. Večja težava je, da ljudje res slabo razumejo kibernetsko varnost – še vedno imajo gesla 1234 in avtomatsko klikajo na vse, kar pride po elektronski pošti."
Čeprav marsikdo zanemarja vlogo kibernetskih napadov v ruski agresiji na Ukrajino, pa se strokovnjaka strinjata, da je to orodje agresije, le bolj sofisticirano. "Za vsem skupaj pa ni vprašanje kibernetske varnosti, ampak filozofsko vprašanje. Neodvisna Ukrajina je očitno grožnja za Rusijo, morda Rusom daje idejo, da si tudi sami zaslužijo demokracijo. Poleg tega ruska propaganda še naprej govori o samostojni Ukrajini kot napaki. V ruskih očeh je lahko Ukrajina le ruska. V ruskih očeh smo lahko ali njihov satelit ali pa nas ni," je jasna Čekanovska.
KOMENTARJI (220)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.