Ukrajina se je 26. februarja, dva dni po začetku ruske invazije, na ICJ obrnila z zahtevo po hitrem postopku proti Rusiji. Zahtevala je takojšnje ukrepe, ki bi pripomogli k zaustavitvi nasilja v Ukrajini, saj bi do pravnomočne sodbe sodišča lahko prišlo po več letih.
Kijev obtožuje Rusijo, da omenjeno konvencijo krši z neresnično utemeljitvijo invazije na Ukrajino s trditvijo, da jo je sprožila, ker želi zaustaviti genocid ukrajinskih oblasti v proruskih regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. Poleg tega jo obtožuje, da je z napadom na Ukrajino, ki ga je ukazal ruski predsednik Vladimir Putin, zagrešila genocid.
Sodniki so nato marca lani v predhodni odločitvi Rusiji naložili, da mora nemudoma ustaviti vojaške operacije, ki jih je začela 24. februarja na ukrajinskem ozemlju, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. Izrazili so tudi globoko zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile, ki po njihovem mnenju sproža resna vprašanja glede spoštovanja mednarodnega prava.
Ukrajina je k podpori pozvala članice EU. Številne zaveznice Ukrajine, med njimi tudi Slovenija, so nato na ICJ vložile prošnje, da jim omogoči vstop v spor na strani Ukrajine. V ta namen so vložile izjavo o intervenciji v postopku. Na podlagi 63. člena statuta ICJ namreč intervencija omogoča vstop tretjih držav v spor, če se nanaša na razlago pogodbe, katere pogodbenica je tretja država.
Slovenija je izjavo o intervenciji na ICJ vložila 8. decembra lani. Takrat so s slovenskega zunanjega ministrstva sporočili, da se je s tem Slovenija pridružila večini držav članic EU in širši mednarodni skupnosti pri izražanju politične in pravne podpore Ukrajini.
Vlada je za zastopnika in sozastopnika Slovenije v postopku pooblastila glavnega pravnega svetovalca zunanjega ministrstva Marka Rakovca in veleposlanika na Nizozemskem Jožefa Drofenika.
Danes pa so sodniki ICJ objavili odločitev, da so 32 državam odobrili, da lahko Kijev podprejo v njenem pravnem boju v tem postopku. Kot piše v odločitvi na spletni strani sodišča, je ob Sloveniji med temi državami tudi več drugih članic EU, med njimi Francija, Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška. Med njimi so tudi Velika Britanija, Avstralija in Nova Zelandija. Zavrnili pa so prošnjo ZDA.
Postopek pred Meddržavnim sodiščem sicer ni prvi, v katerem Slovenija podpira Ukrajino. Že septembra lani je vlada sprejela sklep o vložitvi intervencije Slovenije v postopku Ukrajine zoper Rusijo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Primer se nanaša na obtožbe ukrajinske vlade o množičnih in hudih kršitvah človekovih pravic, ki jih je zagrešila Rusija v svojih vojaških operacijah v Ukrajini od 24. februarja lani.
