Filipini so pod Dutertejem leta 2019 izstopili iz ICC, takoj potem ko je ta sprožil predhodno preiskavo o tamkajšnji vojni proti drogam. A pri ICC vztrajajo, da so kljub temu pristojni za zločine, ki so bili na Filipinih storjeni v času, ko je bila ta država še članica ICC.
Sodniki v Haagu so danes ocenili, da Dutertejeve kampanje, poimenovane "vojna proti drogam", ni mogoče označiti kot legitimno operacijo kazenskega pregona ter da usmrtitve niso legitimne in tudi niso zgolj ekscesi v sicer legitimni operaciji. Dokazi kažejo, da "je obsežen in sistematičen napad na civilno prebivalstvo potekal v skladu z državno politiko ali v njeno podporo", so še zapisali.
Za odobritev polne preiskave očitkov, da je filipinska policija nezakonito pobila na desettisoče civilistov, je sodišče junija zaprosila nekdanja glavna tožilka ICC Fatou Bensouda. Primer bo zdaj prevzel njen naslednik Karim Khan.
Duterte je bil za predsednika izvoljen leta 2016, njegova glavna obljuba pa je bila, da bo Filipine rešil težav z drogami. Policiji je med drugim javno dovolil, da ubije domnevne preprodajalce drog, če je ogroženo življenje policistov.
Od julija 2016 so na Filipinih po uradnih podatkih izvedli več kot 200.000 operacij proti drogam, v katerih je bilo ubitih najmanj 6181 ljudi. Tožilstvo ICC predvideva, da je bilo ubitih med 12.000 in 30.000 ljudi.
Preiskava ICC bo sicer zajela tudi domnevne zunajsodne poboje v južni regiji Davao med letoma 2011 in 2016, ko je bil Duterte tam župan. Izvedli naj bi jih lokalni policisti in pripadniki samooklicanih milic, njihove žrtve pa so bili večinoma mladi moški, osumljeni preprodaje manjših količin drog in drugih manj pomembnih zločinov, kot so kraje.
Po mnenju tožilstva ICC naj bi pri teh pobojih v določenih primerih sodelovali isti ljudje kot kasneje v t. i. vojni proti drogam.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.