Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je opozoril, da posredovanje podatkov z nadzornih sistemov za preverjanje varnosti, ki so nameščeni v jedrski elektrarni Černobil, ne deluje več. "Agencija preučuje status nadzornih sistemov za preverjanje varnosti na drugih lokacijah v Ukrajini in bo kmalu posredovala več informacij," so dodali v sporočilu.
IAEA skuša v okviru nadzornih sistemov odvračati od širjenja jedrskega orožja z zgodnjim zaznavanjem zlorabe jedrskega materiala.
Elektrarna "je bila popolnoma odklopljena iz električnega omrežja", pa so v izjavi pozneje zapisali pri ukrajinski energetski družbi Ukrenergo. Dodali so še, da zaradi vojaških operacij ni možnosti za ponovno vzpostavitev napeljave. "Ukrajina je obvestila IAEA o izpadu električne energije," so iz IAEA glede tega zapisali na Twitterju in dodali, da ne vidijo "kritičnega vpliva na varnost".
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Rusijo ob tem pozval, naj privoli v prekinitev ognja na območju, da bi omogočili nujna popravila v nuklearki. Dodal je še, da imajo rezervni dizelski generatorji 48-urno zmogljivost za napajanje elektrarne in da se bodo hladilni sistemi za izrabljeno jedrsko gorivo nato ustavili, zaradi česar bo grozilo uhajanje sevanja.
'Ni tveganja, da bi se jedro talilo'
Na Twitterjevem profilu jedrska.si, na katerem želijo "splošni javnosti približati jedrsko energijo", opozarjajo, da se jedrski strokovnjaki z drugim delom Kulebovega sporočila ne strinjajo. "Strokovnjaki danes predvsem mirijo in pojasnjujejo, da generatorji za ohlajanje izrabljenega goriva sploh niso potrebni. Izrabljeno gorivo v bazenih namreč proizvaja tako malo toplote," so zapisali.
Pojasnjujejo še, da so od leta 2000 vsi reaktorji ustavljeni, zato ni tveganja, da bi se jedro talilo. Tudi zaradi izrabljenega goriva v hladilnih bazenih nam po njihovih trditvah ni treba skrbeti. Običajno je v petih letih dovolj hladno, da ga prestavijo v suho skladišče, v Černobilu pa se hladi že več kot 20 let.
'Nevarnosti za Slovenijo ni'
Uprava za jedrsko varnost je sporočila, da so bili danes prek sistema nujnega obveščanja ob izrednih dogodkih Mednarodne agencije za atomsko energijo obveščeni, da je izpadel 750 kV daljnovod Kijev - Černobil, ki je v trenutnih vojnih razmerah v Ukrajini bil edini zunanji vir električnega napajanja za jedrske objekte v Černobilu.
"Električno napajanje, ki je potrebno za zagotavljanje hlajenja bazena z izrabljenim gorivom, je sedaj zagotovljeno z dizel generatorji, ki imajo goriva za 48 ur obratovanja. Trenutno ni podatkov, zakaj je daljnovod izpadel in kdaj bi lahko ponovno začel obratovati. Poleg tega tudi ni podatkov, ali je možno dobaviti dodatno dizel gorivo za pogon dizel agregatov. Glede na trenutno znane podatke ocenjujemo, da tudi ob dolgotrajnejši izgubi električnega napajanja ne bi prišlo do znatnih izpustov v okolje," so zapisali.
Dodali so še, da kot člani Združenja zahodno-evropskih jedrskih regulatorjev (angleško Western European Nuclear Regulators' Association - WENRA) sodelujejo pri pripravi podrobnejše strokovne ocene morebitnih posledic, ki bi lahko sledile popolni izgubi električnega napajanja. "Morebitna nesreča v bazenu z izrabljenim gorivom v Černobilu ne bi imela daljnosežnega vpliva, posebej pa ne bi bilo nevarnosti za Slovenijo."
Dogodek spremlja strokovna skupina Uprave za jedrsko varnost, ki bo javnost sproti obveščala o nadaljnjem dogajanju.
Stresne razmere za zaposlene
V največji nevarnosti so delavci v elektrarni, potrjujejo slovenski strokovnjaki, a ne zaradi sevanja, pač pa zato, ker ne smejo zapustiti poslopja in ni znano, kako prenašajo sedanje stanje. Več kot 200 zaposlenih namreč ostaja ujetih v nuklearki in delajo neprestano že 13 dni, odkar so nadzor prevzele ruske sile.
Iz IAEA so sporočili, da se razmere za zaposlene slabšajo. Rusijo so pozvali, naj dovoli rotacijo zaposlenih, da bi jim omogočili počitek. Delo v izmenah je nujno za zagotavljanje varnosti, so dodali. "Zelo sem zaskrbljen zaradi težkih in stresnih razmer, s katerimi se soočajo zaposleni v nuklearki Černobil, in potencialne grožnje za jedrsko varnost," je dejal Grossi.
Ob prekinitvi stika z nadzornimi sistemi in dejstvom, da ukrajinski regulator s Černobilom komunicira le preko elektronske pošte, je Grossi danes znova izrazil pripravljenost, da odpotuje v Černobil oziroma Ukrajino z namenom zagotavljanja varnosti jedrskih elektrarn.
Uradni Kijev ne ve, kaj se dogaja v Černobilu
Ukrajinske oblasti pravijo, da odkar so jedrsko elektrarno zajele ruske sile, ne vedo, kakšne so ravni radioaktivnega sevanja v Černobilu.
Čeprav nuklearka od nesreče leta 1986 ne deluje več, je tam še vedno zaposlenih več kot 2000 ljudi, ki zagotavljajo, da ne pride do nove katastrofe. Med drugim so skrbeli za redni monitoring radioaktivnosti.
Rusiji je prejšnji teden uspelo prevzeti tudi nadzor nad največjo ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje. Po navedbah IAEA tam še vedno delujeta dva od šestih reaktorjev, zaposleni delujejo izmenično, stanje radioaktivnega sevanja pa je stabilno.
Ukrajinski minister za energetiko Herman Haluščenko je dejal, da vlada prav tako nima nadzora nad tem, kaj se dogaja v Zaporožju. V največji jedrski elektrarni v Evropi je trenutno okoli 400 ruskih vojakov, je dodal minister.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je na novinarski konferenci dejala, da jedrska elektrarna Zaporožje deluje kot običajno.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.