'Hutijevci se bodo zaradi napada na Jemen še bolj opogumili'

Hutijevci bi lahko s tem napadom pridobili večjo regionalno in domačo prepoznavnost, so povedali določeni analitiki za Al Jazeero, še posebej zdaj, ko je svetovna velesila napadla skupino (hutijevce), ki mednarodno sploh niso priznani kot vlada Jemna, čeprav nadzorujejo velike dele države. 

10. januarja so ZDA in Združeno kraljestvo preprečili napad 21 brezpilotnih letal in raket v največji operaciji hutijevcev doslej v Rdečem morju. V odgovor je Varnostni svet ZN obsodil hutijevce, vendar je pa tudi poudaril njihov vse večji vpliv. "Hutiji so dejansko zmagali v tem spopadu na dan, ko so ga začeli," je za Al Jazeero povedal Abdulgani al Irjani, višji raziskovalec pri Centru za strateške študije Sana.

Hutijevci, katerih uradno ime je sicer Ansar Alah, v Jemnu nadzorujejo zahod, vključno z ožino Bab el Mandeb, ki vodi v Rdeče morje, in se borijo za ozemlje proti mednarodno priznani jemenski vladi in njenim zaveznikom. Vendar so v zadnjem času hutijevci izjemno podporo pridobili tudi med državljani, še posebej, ker širijo sporočila o podpori Gaze in omogočajo množične shode v podporo palestinskemu ljudstvu.

Hutijevci namreč tudi trdijo, da vsekakor zdaj ne škodujejo nikomur, temveč le prestrezajo ladje, ki so namenjene v Izrael ali so v lasti Izraela in plujejo skozi ožino. Poleg tega naj bi s tem želeli pritisniti na Izrael, da zagotovi vsaj humanitarno pomoč Palestincem. Svetovna pozornost je na hutijevce padla 19. novembra, ko so zavzeli ladjo Galaxy Leader in jo nato spremenili v pravo turistično atrakcijo. Napadi pa se s tem niso končali, temveč nadaljevali, svetovni ladijski promet je postal močno prizadet, velike ladjarske družbe pa so se začele izogibati ožini Bab el Mandeb. 

31. decembra so moški s štirimi hutijevskimi plovili poskušali zavzeti ladjo, ki je potovala skozi Rdeče morje, a so jih napadli helikopterji ameriške mornarice, pri tem pa je umrlo deset hutijevskih borcev. "Fronta v Rdečem morju je prešla na naslednjo stopnjo – neposredni spopad med Hutiji in ZDA," je za Al Jazeero povedala Eleonora Ardemagni, višja raziskovalna sodelavka na italijanskem inštitutu za mednarodne politične študije. "Tako ZDA kot Hutiji preizkušajo učinke svojih potez in kako daleč so pripravljeni iti."

V odgovor na ultimat Washingtona, naj prenehajo aktivnosti v Rdečem morju ali pa si nakopljejo vojaško jezo, so hutijevci organizirali velik shod v jemenski prestolnici Sana, kjer so voditelji poudarjali, da so popolnoma pripravljeni na eskalacijo razmer. "Mislim, da ameriški napadi na tarče Hutijev ne bodo delovali kot odvračilni dejavnik," je povedal Raiman al Hamdani, raziskovalec pri skupini ARK in nekdanji gostujoči sodelavec Evropskega sveta za zunanje odnose. "Glede na retoriko Hutijev, da za težave, ki obstajajo v Jemnu in na Bližnjem vzhodu na splošno, vedno krivijo ZDA in Izrael, mislim, da bi bili celo zelo zadovoljni."

Sklenitev miru s sosedi

Med hutijevci in Savdsko Arabijo sicer še vedno potekajo pogajanja o dolgoročnem premirju. Savdska Arabija si je sicer močno prizadevala, da bi se konflikt razširil na tamkajšnje meje in so celo pozvali ZDA k zadržanosti. Nestabilnost jim namreč ne bi pomagala, koristilo pa bi jim, če bi zgladili odnose s hutijevci. "Formalno priznanje je morda najpomembnejša stvar za hutijevce," je dejal al Hamdani. "Glavna skrb skupine je nadaljevanje utrjevanja oblasti nad državo."

Hutijevci imajo sicer močno podporo Irana, skupaj s Hamasom, Hezbolahom in mrežo milic v Iraku in Siriji. Toda po mnenju analitikov hutijevcev ne bi smeli obravnavati kot iranskih podanikov, v prihodnosti bi morda lahko zamenjali zavezništva. "Zanje bo bolje, če so blizu Savdijcem," je dejal al Hamdani in dodal, da bi lahko imeli več koristi, če bi se "zanašali na finančne vire Savdske Arabije, namesto da bi bili odvisni od Irana".