Ob hupanju avtomobilov so vzklikali gesla, nosili so tudi napise Pravica za Mjanmar in Ne želimo vojaške diktature ter Spoštujte našo voljo. Nekateri so prinesli rdeče zastave stranke Su Čijeve Nacionalna liga za demokracijo (NLD), rdeče balone, oblečeni so bili v rdeče majice. V znak protesta so dvignili tri prste. O protestih poročajo tudi iz drugega največjega mjanmarskega mesta Mandalay.
Ker je hunta zaprla dostop do interneta, prek katerega so pozivali k protestom in civilni nepokorščini, prebivalci nasprotovanje vojaškemu udaru izražajo tudi z nočnim ropotanjem z lonci, ki je tradicionalno povezano z izganjanjem zlih duhov.
Kljub zaprtju dostopa do spleta je bilo sicer na Facebooku mogoče v živo spremljati pohod protestnikov na ulicah Yangona. Skupina Netblocks je danes sporočila, da je v državi dostop do interneta na nacionalni ravni še vedno blokiran in da je povezljivost okoli 14 odstotkov običajne.
Ob Su Čijevi je vojska ob udaru prijela vrsto njenih sodelavcev, druge vladne predstavnike in poslance ter aktiviste. Natančno število pridržanih ni znano, združenje za politične zapornike pa je ocenilo, da jih je pridržanih več kot 150.
V Mjanmaru izredno priljubljene Su Čijeve zaradi dolgoletnega vztrajnega boja za demokracijo v javnosti ni bilo videti od ponedeljkovega prevrata. Tiskovni predstavnik njene stranke je v petek dejal, da je dobrega zdravja. Hunta je v sredo sporočila, da je obtožena nezakonitega uvoza več voki-tokijev, ki so jih našli na njenem domu. Nobelova nagrajenka za mir je sicer na Zahodu izgubila ugled, ko se med nasiljem vojske nad pripadniki muslimanske manjšine Rohingov ni oglasila. Preiskovalci Združenih narodov so zatiranje Rohingov označili za genocid.
Vojska je udar utemeljila z domnevno volilno prevaro na novembrskih parlamentarnih volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala NLD. To so bile šele druge demokratične volitve, odkar se je v Mjanmaru leta 2011 z demokratičnimi reformami, na čelu katerih je bila Su Čijeva, končalo 49 let vojaške diktature.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.