Hunta: Francija se pripravlja na vojaško posredovanje v Nigru

Afriška unija in Francija sta obsodili potezo hunte, ki je odstavila izvoljeno vlado v Nigru. Gre za že sedmi vojaški prevzem oblasti v manj kot treh letih na območju Zahodne in Srednje Afrike. Na območju vse večji vpliv pridobivata Rusija in Kitajska. 

Informacije o domnevnih francoskih načrtih za vojaško posredovanje so prišle dan po tem, ko je zahodnoafriški regionalni blok ECOWAS uvedel sankcije proti hunti in dejal, da lahko odobri silo za vrnitev Mohameda Bazouma, ki so ga v sredo člani predsedniške garde pridržali v predsedniški palači. 

Čadski predsednik Mahamat Idriss Deby je sicer prispel v Niger in objavil prvo fotografijo Bazouma po strmoglavljenju z oblasti. Po fotografiji sodeč je Bazoum v dobrem razpoloženju kljub dramatičnim dogodkom v zadnjih dneh.

Deby je dejal, da se je srečal z Bazoumom in generalom Abdourahamanom Tianijem, da bi poiskal načine, "kako najti mirno rešitev" v teh razmerah. 

V nagovoru na državni televiziji je polkovnik Amadou Abdramane, eden od zarotnikov, dejal, da je odstavljena vlada pooblastila Francijo, da izvede vojaško posredovanje proti novi oblasti. Izjavo naj bi po besedah Abdaramaneja podpisal zunanji minister Hassoumi Massoudou, ki hkrati opravlja funkcijo premierja, poroča Reuters. Massouda so poskušali priklicati za potrditev informacije, vendar je bil zanje nedosegljiv. Francosko zunanje ministrstvo je te navedbe zanikalo.

Hunta pod vodstvom generala Tianija je posvarila pred poskusi zunanjega posredovanja in napovedala, da bi ob tem prišlo do prelivanja krvi in kaosa.

V Niameyju gorijo francoske zastave in vihrajo ruske

Zahodne vlade medtem izražajo zaskrbljenost zaradi ogrožanja stabilnosti v regiji. V državi so namreč nameščene tako francoske kot tudi ameriške in italijanske čete, medtem ko je Nemčija aprila letos napovedala napotitev 60 vojakov. Njihova naloga je podpora državi v boju proti islamističnim skrajnežem, ki so okrepili svoje delovanje na območju Sahela. Pučisti pa medtem Bazoumu in vladi očitajo domnevno slabo vodenje države in neuspešen boj proti terorizmu.

V nedeljo so podporniki hunte, ki so preplavili ulice glavnega mesta, napadli francosko ambasado, zažigali francoske zastave in se spopadli s policijo. Francija je namreč kljub osamosvojitvi kolonij v Afriki v prejšnjem stoletju zadržala velik političen, gospodarski in vojaški vpliv. Na ulicah je opaziti tudi veliko ruskih zastav in slišati skandiranje v podporo Moskvi, poročajo mediji. Skrbi je povzročila tudi nedavna izjava Jevgenija Prigožina, ki je podprl državni udar in dejal, da so pripadniki Wagnerja pripravljeni pomagati pri vzpostavljanju reda in miru v državi. 

V Kremlju so sicer precej bolj previdni v izjavah za javnost. Sporočili so, da so zaradi razvoja dogodkov "zelo zaskrbljeni", in pozvali k "hitri obnovitvi ustavnega reda". 

'Francija ne bo trpela ogrožanja nacionalnih interesov'

Iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona so sporočili, da predsednik ostro obsoja vojaški udar v Nigru, in dodali, da je ta "izjemno nevaren za državljane, državo in celotno regijo". Macron je v izjavi za javnost pozval k osvoboditvi predsednika Bazouma in vrnitvi k ustavnemu redu. Francoski voditelj je podprl tudi regionalne organizacije, zlasti Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav ECOWAS, in podprl potencialno uvedbo sankcij proti hunti. Možnosti vojaškega posredovanja ni omenil. 

V Nigru se sicer nahajajo tudi večje zaloge urana, s katerimi oskrbujejo francosko jedrsko industrijo. Čeprav naj bi zarotniki omenjali odpoved gostoljubnosti francoskim enotam na ozemlju države, pa francoska podjetja v državi poročajo, da njihova poslovanja in proizvodnje delujejo nemoteno.

Če državni udar v Nigru uspe, se bo na območju srednje in zahodne Afrike oblikoval teritorialni pas, ki ga nadzorujejo vojaške oblasti. Po poročanju Bloomberga bo večina teh držav tesneje povezana z Rusijo kot Zahodom. Spletna publikacija poroča, da je Niger strateško pomemben za Zahod ne samo zaradi boja proti skrajnežem v Sahelu, temveč tudi zaradi nadzora nad migracijami in nezakonitim priseljevanjem iz Afrike v Evropo.

Med letoma 2017 in 2020 je EU po navedbah Bloomberga zagotovila okrog milijardo evrov pomoči Nigru, od tega je bila četrtina namenjena nadzoru migracij. Če državni udar uspe, bi lahko Niger sledil poti sosednjega Malija in Burkine Faso, kjer so vlade zamenjale hunte, sovražne do nekdanje francoske kolonialne oblasti in bolj naklonjene Rusiji.