Huda kri med Hrvaško in Črno goro: 'Škodljiv dnevnopolitični akt'

Poslanci 81-članske črnogorske skupščine so v petek z glasovi 41 poslancev vladajoče koalicije podprli resolucijo o genocidu v taboriščih Jasenovac, Dachau in Mauthausen.

Resolucija se je prvotno nanašala zgolj na taborišče nekdanje Neodvisne hrvaške države (NDH), vendar so med zasedanjem vanjo vključili še nacistični koncentracijski taborišči Dachau in Mauthausen.

Opozicija, ki je glasovanje bojkotirala, trdi, da gre za zlorabo vpliva uradnega Beograda v Črni gori s ciljem poslabšanja odnosov med Podgorico in Zagrebom.

Predlagatelj resolucije, predsednik skupščine Andrija Mandić, je očitke opozicije zavrnil. Kot je dejal dan po glasovanju, je resolucija "rezultat naše ideje in našega dogovora, nihče se ni vmešaval od zunaj". Predlog o sprejetju resolucije je sicer podal v odgovor na črnogorsko podporo resoluciji o genocidu v Srebrenici v Združenih narodih. Slednja je namreč povzročila veliko razburjenja predvsem v Srbiji in Republiki Srbski.

V oddaji na televiziji TV Prva pa je Mandić zanikal, da bi bila črnogorska resolucija kakor koli povezana s Srbijo ali njenim predsednikom Aleksandrom Vučićem.

Hrvaško zunanje ministrstvo je v petek zvečer sprejetje resolucije označilo za nesprejemljivo, neprimerno in nepotrebno ter obžalovalo, da se je Podgorica odločila ignorirati hrvaške pozive, naj ne politizira žrtev Jasenovca in ne sprejema korakov, ki bi lahko negativno vplivali na dvostranske odnose in na črnogorsko pot v EU.

Premier Andrej Plenković pa je v soboto dejal, da ta resolucija "pošilja premišljeno, zavestno politiko delitve znotraj Črne gore" in je odraz namer, ki niso niti dobrososedske niti partnerske.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v soboto po telefonu govoril s črnogorskim kolegom Jakovom Milatovićem in dejal, da je resolucija o Jasenovcu "škodljiv dnevnopolitični akt", so sporočili iz urada hrvaškega predsednika.

Koncentracijsko taborišče Jasenovac je bilo v času druge svetovne vojne del NDH. Ustaški režim je med drugo svetovno vojno v njem pobil na deset tisoče ljudi, največ Srbov, Judov in Romov, a tudi Hrvatov in Slovencev, ki so bili nasprotniki NDH.