Hrvaški ravnatelji pod drobnogledom Zagrebačke banke

Ena izmed preiskovanih oseb je tudi ravnateljica Irena Vajdović, ki pa se je odločila, da zahtevane dokumentacije Zagrebački banki (ZABA) ne bo dostavila. Zahteva se ji namreč zdi neutemeljena, saj da ima banka ima po njenem mnenju že vpogled v vse njene dohodke in izvore prilivov, poroča hrvaški medij RTL.hr.

"Ne morem razumeti, kako sem lahko na podlagi tega, da sem ravnateljica srednje šole, prišla pod nadzor zaradi pranja denarja in financiranja terorizma. Razumem, če bi položila na banko 20 ali 100 tisoč evrov, ne pa samo na podlagi tega, da sem ravnateljica," je dejala.

Preiskavo kot neutemeljeno in diskriminatorno dojemajo tudi drugi ravnatelji.

"Jaz sem ZABI pojasnjevala, da mi ravnatelji nismo politično izpostavljene osebe, saj se vsaka naša odločitev sprejema preko šolskih odborov. Ampak njih to sploh ne zanima," se je strinjala še ena srednješolska ravnateljica. 

Zagrebačka banka, ki je s svojo preiskavo pričela spomladi, je dokumentacijo zahtevala še od drugih ravnateljev srednjih šol, v nekaterih primerih pa je celo kontaktirala njihove družinske člane. Ravnatelji morajo predložiti podatke o prihodkih in izvoru prihodkov, predložiti dokaze o morebitnem dedovanju, v primeru, da so lastniki nepremičnin, pa morajo priložiti še evidenco iz zemljiškega katastra. Če se odločijo zahtevo zavrniti, jim banka onemogoči dostop do storitev spletne banke in blokira bančno kartico – tako se morajo posamezniki za vse bančne storitve oglasiti osebno v poslovalnici. 

Hrvaška narodna banka (HNB) sicer trdi, da Zagrebačka banka deluje v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. Ker zakon bankam predpisuje, da so dolžne opravljati redne poglobljene analize pri svojih strankah, ki so na seznamu politično izpostavljenih oseb, jim hkrati tudi omogoča vpogled v njihove osebne podatke.

Pri tem se poraja vprašanje, zakaj so preiskovani samo ravnatelji srednjih šol, ne pa tudi ravnatelji osnovnih šol, vrtcev ali pa dekani fakultet. Drugo vprašanje, ki razburja ravnatelje, pa je, zakaj preiskavo med svojimi strankami opravlja samo ZABA, ne pa tudi druge banke.

HNB na to odgovarja, da Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma določa, da ima vsaka banka pravico podati interno oceno tveganja. To pomeni, da banka sama oceni tveganje, ki ga predstavlja določen posameznik ali skupina oseb. "Zagrebačka banka je očitno ocenila, da srednješolski ravnatelji predstavljajo visoko stopnjo tveganja in zato preiskuje ravno njih."

Zagrebačka banka hrvaškim medijem na vprašanja o motivih svoje preiskave ni odgovarjala. Je pa pri iskanju razlogov vredno omeniti, da je hrvaški finančni inšpektorat leta 2020 ugotovil kršitve Zagrebačke banke. Ta ni opravila preiskav na 72 njenih strankah, ki so bile na spisku politično izpostavljenih oseb, spregledala pa je tudi 1126 sumljivih in neobičajnih transakcij. Zagrebačka banka je bila za to kršitev kaznovana z globo v višini 4.388,934 evrov, kar je bila tudi najvišja kazen, ki je bila na Hrvaškem izrečena finančni instituciji.