Odločitev upravnega sodišča, da istospolni partnerji lahko sprožijo postopek za posvojitev otrok, so zagovorniki pravic LGBTIQ označili za velik trenutek po večletnih pravosodnih postopkih za pridobitev pravic do posvojitve otrok za istospolne partnerje. Med njimi sta tudi Mladen Kožić in Ivo Šegota, ki sta si za pridobitev te pravice prizadevala pet let. Po tem, ko sta lani dobila pravico do rejništva in začela skrbeti za dva otroka, je upravno sodišče konec aprila odločilo, da kot partnerja ne smeta biti diskriminirana tudi v postopku ocene za posvojitev otrok. Kot so navedli, v zavrnitvi njune zahteve ni bilo obrazložitve, zakaj dodelitev posvojitve Šegoti in Kožiću ni v interesu otrok.
Vse skupaj pa ni všeč ministrstvu za delo, družino in socialne politike, ki ob pritožbi na odločitev sodišča sicer dodaja, da se bo spoštovalo odločitev, ko bo ta postala pravnomočna.

Posvojitve otrok pri istospolnih partnerjih so močno razdelile evropsko družbo. Medtem ko so zahodnoevropske države večinoma uzakonile njihove pravice, so iniciative v nekaterih vzhodnoevropskih državah uspele doseči prepoved porok istospolnih partnerjev ter njihovo posvajanje otrok.
Raziskava javnega mnenja, ki jo je leta 2019 opravil Eurobarometer, kaže, da približno tri četrtine državljanov Evropske unije meni, da bi istospolni partnerji morali imeti enake pravice kot ostali državljani. Naklonjenost istospolnim partnerskim zvezam v zadnjih letih narašča. Vseeno pa obstajajo razlike v podpori med posameznimi državami. 98 odstotkov Švedov sprejema idejo, v Romuniji samo 38. Zadnje raziskave javnega mnenja na Hrvaškem kažejo 44-odstotno naklonjenost.
Razprava se vrača tudi v slovenski javni prostor. Ali se istospolni pari lahko poročijo in posvojijo otroke, bo na zahtevo zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika, ki meni, da gre za diskriminacijo, odločalo Ustavno sodišče. Slovenski volivci so pred petimi leti na referendumu odločili proti sklenitvi zakonske zveze in posvojitvi otrok za istospolne pare. Na to sta odgovorila Aleš Primc in Metka Zevnik, ki sta na sodnike naslovila pismo, v katerem sta pozvala k spoštovanju referendumske volje.

KOMENTARJI (205)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.