
Banožić je za hrvaški radio dejal, da je sam služil vojaški rok ter da kot minister podpira vnovično uvajanje naborništva. Dejal je, da starši sicer najpogosteje uvedbo služenja vojaškega roka podpirajo zaradi vzgojnih ukrepov, kar pa zanj ne bi smel biti pravi motiv.
Po njegovem mnenju bi morali biti pravi motivi za to varnost, stabilnost, služenje lastni državi in idealom, na katerih so nastali temelji hrvaške vojske, pa tudi pogum in želja, da bi se počutili varno in ohranili celovitost države. "Menim, da se bo treba s to temo še precej ukvarjati v družbi, a sem prepričan, da gre za pravilen korak," je povedal Banožić v radijski oddaji o delovanju hrvaške vlade.
Na vprašanje, ali obstajajo načrti o tem, kdaj bi lahko znova uvedli redno služenje vojaškega roka, je Banožić odgovoril, da zaenkrat ostajajo pri javnomnenjskih raziskavah, ker gre za občutljivo temo, posebej po opustitvi naborništva in uvedbi profesionalne vojske. Ponovna uvedba vojaškega roka je veliko težji izziv, je ocenil.
Vnovično uvajanje rednega služenja vojaškega roka na Hrvaškem so tudi pred petimi leti predlagali saborski poslanci iz takratne desne vladajoče koalicije na čelu s HDZ. Opozicija je predlog zavračala s trditvami, da je bila odločitev o odpravi obveznega polletnega vojaškega roka leta 2008 pravilna tudi zaradi znižanja stroškov in profesionalizacije vojske.
V zadnjih letih obveznega vojaškega roka je na Hrvaškem vojaško uniformo obleklo le približno deset odstotkov od približno 25.000 nabornikov na leto. Ostali so se odločili za civilno služenje.
Na Hrvaškem sicer še vedno obstaja možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki poteka 40 delovnih dni. To letno izkoristi več sto fantov in deklet, ki si potem večinoma želijo postati poklicni vojaki.
Podobna debata glede ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka se odvija v Sloveniji. Po dveh neuspešnih uveljavitvah v zadnjem letu vlada z novelo zakona o vojaški dolžnosti poskuša še v tretje. Pogoj, po katerem se lahko uvede izredne razmere in obvezno služenje, bi na obrambnem ministrstvu dopolnili tako, da je vojaška dolžnost obvezna tudi v času miru in sicer v primeru "izrednega poslabšanja varnostnega okolja".

KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.