Hormuška ožina je ozek pas med Omanskim zalivom na jugovzhodu in Perzijskim zalivom na jugozahodu. Severno obalo ožine nadzoruje Iran, južno pa Združeni arabski emirati in Oman. Na najožji točki je ožina široka le 34 kilometrov, skozi ožino pa poteka petina svetovne trgovine z nafto in četrtina svetovne dnevne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom.
Ob stopnjevanju konflikta na Bližnjem vzhodu pa se povečuje tudi tveganje, da bi bil pretok nafte skozi ožino moten ali celo ustavljen. Da je ožina ena najpomembnejših strateških točk priznava tudi ameriška uprava za energetske informacije (EIA).
Simone Tagliapietra, višji sodelavec bruseljskega možganskega trusta Bruegel, ki proučuje svetovna gospodarska vprašanja, je za CNN ocenil, da bi kakršen koli konflikt v Hormuški ožini povzročil hude posledice, morda celo podobne tistim ob naftnemu šoku v 70. letih prejšnjega stoletja. Oktobra 1973 so namreč arabske države, izvoznice nafte, proti državam, ki so podpirale Izrael, uvedle embargo, cene nafte pa so ponekod poskočile v nebo.
Od septembrskega izraelskega napada na Hezbolah so se cene nafte sicer zvišale, tudi do pet odstotkov, a to ni sprožilo širšega preplaha. Vzroki naj bi bili predvsem v manjšem povpraševanju Kitajske in presežkih nafte na svetovnih trgih.
Poznavalci ocenjujejo, da so možnosti, da bi Iran posegel v Hormuško ožino, za zdaj še vedno razmeroma majhne, vendar je njihova politika postala nepredvidljiva. "Če bo Izrael tokrat dovolj močno udaril – na primer z intenzivnim napadom na iranske jedrske lokacije – ne moremo izključiti, da bo Iran poskušal zapreti ožino," ocenjuje Richard Bronze iz podjetja Energy Aspects, ki se ukvarja s podatkovno analizo energetskih trgov.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.