Hojs v razpravi o migracijskem paktu izpostavil pomen politike vračanja

Slovenski notranji minister Aleš Hojs je na zasedanju dejal, da je migracijski in azilni pakt, ki ga je Evropska komisija predlagala pred dvema tednoma, "zelo obsežen". "Po hitrem pregledu se pojavlja veliko vprašanj, na katera moramo najti odgovore, da bodo ukrepi delovali v praksi," je notranje ministrstvo povzelo njegove besede na Twitterju.

Kasneje je na novinarski konferenci med premorom pojasnil, da je na zasedanju pozdravil, da je bil končno pripravljen dokument, na katerem lahko začnejo strokovne službe in tudi politični odločevalci bolj resno delati. Po njegovih besedah so tudi druge države, ki so doslej predstavile svoja stališča, pozdravile dokument in da so pripravljene konstruktivno sodelovati pri iskanju rešitev.

Pojasnil je, da je najbolj sporen del, ki govori o odgovornosti in solidarnosti. "Nemogoče je govoriti, da pakt ne vsebuje obveznega premeščanja. Po mojem vedenju ta je v paktu, kar zna predstavljati precej veliko težavo pri usklajevanju v prihodnjih mesecih," je izpostavil.

Države ob zunanjih mejah, kot so Španija, Irska in Italija, so vztrajale, da se obveznemu premeščanju vsaj v nekem manjšem delu ne bo mogoče izogniti. Na drugi strani pa so bile države, kot je Madžarska, ki je že jasno povedala, da ne bo soglašala s kakršno koli obvezno relokacijo. Niso pa te države, tudi Poljska, a priori zavrnile pakta.

Po njegovem mnenju je treba kompromis iskati v smeri, da tudi če ostane nek manjši del obveznega premeščanja, bistveno okrepiti t.i. screening oziroma kontrole na zunanjih mejah, da v čim večji meri preprečimo zlorabo azilnih postopkov. Okrepiti pa je treba tudi vračanje tistih, ki niso upravičeni do azila.

"Bolj se moramo osredotočiti na učinkovito evropsko politiko vračanja in zagotoviti pogoje v tretjih državah, da se ljudje ne bodo podali na pot v Evropsko unijo. Šele nato se lahko pogovarjamo o relokaciji," je že pred tem na Twitterju ministrove besede povzelo notranje ministrstvo.

Relokacije bi bilo treba po Hojsovem mnenju v paktu opredeliti nekoliko drugače, in sicer v obliki partnerstev med posameznimi članicami. Tako bi lahko države, kot je Slovenija, sodelovale z državami, ki imajo boljše odnose s tretjimi državami, na primer z Nemčijo.

Slovenija po njegovih besedah podpira čimprejšnji zaključek pogajanj pri dosjejih, pri katerih so v preteklem obdobju že dosegli določen napredek. Tak dosje je predlog uredbe o Evropskem azilnem podpornem uradu (EASO). Agencija potrebuje ustrezna orodja za krepitev operativnega dela in podpore državam, je poudaril Hojs.

Pozdravil je tudi predlog nemškega predsedstva EU, da se notranji ministri znova sestanejo 13. novembra. Po njegovem mnenju bo to zasedanje prispevalo k lažjemu iskanju rešitev. Cilj nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja, da bi politični dogovor o ključnih točkah reforme dosegli že decembra, je označil za zelo optimističnega.

Notranji ministri članic Evropske unije sicer danes prvič razpravljajo o novem migracijskem in azilnem paktu. Predlog Evropske komisije temelji na načelu prožne, a še vedno obvezne solidarnosti. V Bruslju zatrjujejo, da spornih obveznih kvot za premeščanje ni več, a določena obveznost glede premeščanja ostaja. Eden bistvenih novih elementov pakta so sponzorstva vračanja nezakonitih migrantov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju.

Slovenija je junija skupaj z višegrajsko četverico, Estonijo in Latvijo v pismu komisiji izrazila odločno nasprotovanje obveznemu premeščanju. Slovenski premier Janez Janša je pretekli teden dejal, da nov migracijski pakt v predlagani obliki ni za nikogar sprejemljiv v celoti, je pa za vse države sprejemljiv kot izhodišče za nadaljnja pogajanja.