Ukrajina od Rusije zahteva 300 milijard evrov vojne odškodnine

Ukrajina bo morala obnoviti vso infrastrukturo, ki so jo Rusi uničili, škoda pa je ocenjena na več kot 300 milijard evrov. Toliko zdaj Kijev zahteva za vojno odškodnino od Rusije, je sporočil ukrajinski minister za pravosodje Denis Maljuska. "Hočemo odškodnino za vso škodo, ki jo je Rusija z vojno povzročila Ukrajini," je poudaril.

Okoli 300 milijard evrov je skupni znesek vseh sredstev ruske centralne banke v državah skupine sedmih najmočnejših svetovnih gospodarstev (G7), ki so bila v okviru sankcij proti Rusiji zamrznjena. Poleg dostopa do zamrznjenih ruskih sredstev Kijev po besedah ministra Maljuske zahteva tudi sredstva ruskih državnih podjetij v tujini ter premoženje, ki so ga zaradi vojne v Ukrajini zasegli ruskim oligarhom.

Zelenski: Ukrajina je v enem tednu osvobodila več kot tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem naznanil "dobre novice" iz severovzhodne regije Harkov, potem ko je očitno presenetljiva protiofenziva prisilila ruske čete v umik in spodbudila Ruse k evakuaciji. "Naši junaki so osvobodili že na desetine naselij. In danes se je to gibanje nadaljevalo, imamo nove rezultate," je dejal v svojem večernem nagovoru. "Skupno je bilo od 1. septembra osvobojenih več kot tisoč kvadratnih kilometrov našega ozemlja."  

Zahvalil se je svojim oboroženim službam in vojakom, ki sodelujejo v operacijah, prav tako pa se je zahvalil ZDA za njihovo zadnjo zavezo vojaške pomoči v višini 675 milijonov dolarjev."Vsak od teh korakov naših partnerjev resnično vpliva na moč naše države in celotne Evrope v obrambi pred ruskim terorjem," je dejal.

S strani Moskve nastavljeni uradnik v regiji Harkov Vitalij Gančev je pozval ženske in otroke, naj evakuirajo mesto, ko so se približale ukrajinske sile. Opozoril je, da je mesto, ki leži zahodno od regije Donbas in približno 70 kilometrov vzhodno od mesta Harkov, "nenehno pod terorjem" in doživlja "nenehne raketne napade oboroženih sil Ukrajine."

Ukrajina je že poleti napovedala, da bo začela s protiofenzivo v upanju ponovnega zavzetja mesta Herson, ni pa takrat omenila nobenih načrtov za protinapad v severovzhodni regiji Harkova ali drugod na vzhodu. V zadnjih tednih je Rusija prerazporedila nekaj svojih vojakov na jug, da bi okrepila svoje vrste pred ukrajinsko protiofenzivo. Analitiki verjamejo, da bi Kijev lahko zdaj izkoristil odločitev Rusije o prerazporeditvi vojakov v južno Ukrajino ter smiselno taktiziral preostanek protiofenzive. Medtem ko se sicer zdi, da bo južna fronta eno glavnih bojišč spopadov, bi lahko nov napad Ukrajincev v Harkovu raztegnil ruske sile na dve različni lokaciji.

Iz ukrajinske vojske so sicer že v četrtek sporočili, da so njihove sile na območju Harkova zavzele več kot 20 krajev, ki so jih doslej zasedale ruske sile ter v samo treh dneh napredovale za kar 50 kilometrov za sovražnikovo linijo. 

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) v svojem poročilu piše, da so "Ukrajinske sile verjetno preudarno izkoristile prerazporeditev ruskih vojakov, opreme in celotne operativne osredotočenosti, da bi sprožile lokalizirane protiofenzive proti kritičnim točkam v Harkovski regiji."

Tudi obrambni minister Združenega kraljestva Ben Wallace pravi, da obstajajo znaki, da Ukrajina resnično vojaško napreduje. Topništvo in rakete dolgega dosega, ki jih dobavlja ZDA z zaveznicami, pomagajo pri ciljanju na ruske oskrbovalne linije in poveljniške centre. 

Rusija v regijo Harkov pošilja okrepitve

"Ničesar nismo izgubili in ničesar ne bomo izgubili," se je na trditve Zelenskega odzval ruski predsednik Vladimir Putin. 

Rusija trditve Kijeva glede velikih uspehov v Harkovu sicer zavrača, a je danes kljub temu napovedala napotitev okrepitev v to regijo. Ruski državni mediji so prikazovali posnetke kolon tankov, podpornih vozil in artilerije, označenih s črko Z, simbolom ruske agresije na Ukrajino, kako se pomikajo v smeri Ukrajine.

Gančev je ob tem na televiziji zatrdil, da za kraj Balaklija, ki naj bi ga Ukrajina po lastnih navedbah že zasedla, potekajo "srditi boji". Kot je priznal, ruske sile Balaklije trenutno resda ne nadzorujejo, a se ne predajajo in skušajo od tam pregnati ukrajinske vojake.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je v četrtek nenapovedano obiskal Kijev, danes pa se je mudil na sedežu Nata v Bruslju, je medtem ocenil, da Rusija v Ukrajini očitno plačuje "ogromno ceno". Kako velike izgube je utrpela, po njegovem dokazuje tudi odločitev Kremlja o namestitvi okrepitev v Harkovu.

Obrambni minister ZDA Lloyd Austin, ki se mudi na obisku v Pragi, je poročila o ukrajinskih uspehih v Hersonu in Harkovu označil kot "zelo, zelo vzpodbudna".

Prvi mož Nata Jens Stoltenberg je na skupni novinarski konferenci z Blinknom ocenil, da je vojna v Ukrajini prešla v "kritično fazo". Po zaslugi pomoči zavezniških držav je ukrajinska vojska zdaj v položaju, ko lahko ustavi rusko ofenzivo v Donbasu in tam ponovno zavzame ozemlje. Ključno je, da se podpora Zahoda spričo energetske draginje in naraščajočih življenjskih stroškov ne ustavi, je poudaril.

ZDA odobrile paket pomoči v vrednosti okoli 2,6 milijarde evrov Ukrajini

ZDA so medtem odobrile skoraj 2,7 milijarde evrov nove pomoči za Ukrajino in njene zaveznice, vključno s 675 milijoni evrov vrednim orožjem. Pomoč vključuje havbice, strelivo, vozila HMMWV, oklepna reševalna vozila in protitankovske sisteme.

Bidnova administracija je v četrtek sporočila, da je namenila dve milijardi evrov dolgoročne pomoči v obliki naložb za krepitev varnosti Ukrajine in 18 njenih sosed, vključno s članicami Nata in nečlanicami, ki jim grozi morebitna ruska agresija.

Blinken je v Kijevu dejal, da bo pomoč dostavljena v "ključnem" trenutku med vojno, pri čemer so se ukrajinske operacije proti ruskim silam "izkazale za učinkovite." Obljubil je tudi, da bodo ZDA in njihovi zavezniki "še naprej izvajali ta pritisk, dokler agresija ne bo prenehala in bo Ukrajina popolnoma suverena in neodvisna."

Analiki sicer menijo, da Biden črpa milijarde dolarjev in vlaga v nekaj, kar bi lahko trajalo še dolgo časa. Šest mesecev dolga ruska invazija prehaja v zahtevnejšo fazo. Evropa se sooča s prihajajočo zimo, ki bo težka zaradi visokih cen in pomanjkanja goriva, kot posledica sankcij proti Moskvi ter ustavitve ruske dobave plina s strani ruskega predsednika.

Za Washington so tveganja seveda večja od Ukrajine. Bidnova administracija – in dvostrankarska večina v kongresu – menita, da ruska invazija grozi, da bo raztrgala pravila liberalnega svetovnega reda, ki so ga v veliki meri vzpostavile ZDA po drugi svetovni vojni. Kljub temu se analitiki strinjajo, da Biden ni usmerjen v hitro in odločno ukrajinsko zmago. Njegove pošiljke orožja so posledica strahu, da bi lahko napetosti po svetu prerasle v neposreden konflikt Amerike z Rusijo.

Ukrajina poziva Evropo, naj ne omahuje glede podpore

Bruselj konstantno razpravlja o prihajajoči zimi, medtem ko ruske sile nadaljujejo svoj pohod na Ukrajino. V Bruslju in tudi drugih evropskih prestolnicah pa je vseeno poudarek bolj na evropski energetski krizi, ki jo je podžgala invazija, kot na sami vojni v Ukrajini.

Voditelji Evropske unije se trudijo trditi, da je njihova podpora Ukrajini neomajna. Evropska unija pravi, da sankcije "meljejo" rusko gospodarstvo, a po pričakovanjih škodijo tudi Evropi. 

V javnosti ukrajinske oblasti pravijo, da jih ne skrbi, da bo evropska energetska kriza vplivala na njihovo podporo, vendar se te možnosti še predobro zavedajo. 27 držav članic zdaj preučuje predloge za omejitev cen ruskega plina – ukrep, za katerega je opozoril Putin, da bo povzročil zaustavitev ruske oskrbe z energijo.

Ruska zaustavitev plinovoda Severni tok 1, ki poteka od Rusije do Nemčije, za nedoločen čas po vsej Evropi velja za povračilni poskus Kremlja, da bi dvignil cene plina in zasejal nemire.

Zelenski je večkrat obsodil to, kar opisuje kot energetsko izsiljevanje Rusije, in evropske države pozval, naj ostanejo enotne. "Moskva," je dejal prejšnji konec tedna, "poskuša z revščino in političnim kaosom napasti tam, kjer še ne more napasti z raketami."

Za Ukrajino so vojaška pomoč Zahoda in sankcije Rusiji ključnega pomena. Potrebuje več orožja in denarja, da ohrani državo. Situacija v Evropski uniji pa le ni tako preprosta, kot bi Zelenski želel. EU je sprejela že najmanj šest svežnjev sankcij, ampak se zaenkrat stvari ne premikajo v smeri še enega svežnja sankcij. Kljub pozivom ukrajinskega predsednika za popolno prepoved izdaje vizumov ruskim državljanom, v evropskih državah to ni bilo sprejeto tako, kot si je želel, 27 držav se je namreč zadovoljilo z manjšimi omejitvami.

Nekatere države članice, kot so Poljska in baltske države, ostajajo trdno zavezane Ukrajini. Drugi so bolj neodločni in trdijo, da obstoječi ukrepi dobro delujejo. Ena od takih držav je Madžarska, ki grozi, da bo ustavila tri svežnje sankcij, če ne bodo določeni oligarhi umaknjeni s seznama. Bruselj se prav tako sooča s kritikami, da prepočasi zagotavlja obljubljeno finančno pomoč Ukrajini, medtem ko Kijev še naprej prosi za sodobnejše orožje. 

Začeli so se porajati pomisleki glede Italije, ki bi lahko kmalu postala manj zanesljiva partnerica, če bi v prihajajočih volitvah na oblast prišla desničarska stranka.

Ukrajinski premier Denis Šmigal je ta teden pozval države članice Evropske Unije, naj podprejo popoln energetski embargo in vse ruske banke odklopijo iz sistema Swift. Nezadovoljstvo z višanjem cen pa prihaja tudi s strani državljanov. Minulo soboto je v češki prestolnici Praga protestiralo do 70.000 ljudi, ki so izrazili jezo nad cenami energije ter nasprotovali EU in Natu. Demonstracije so organizirale skrajno desne in skrajno leve skupine. Češki premier Petr Fiala je dejal, da za tem stojijo "ruski petokolonaši".

A politiki se še kako zavedajo, da bi stiska zaradi visokih računov za energijo lahko prekipela. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je priznala, da je to mogoče, a je bila neomajna. "Sankcije bodo ostale tudi v zimskem času," je dejala. Njena vlada je pravkar pripravila 65 milijard evrov vreden sveženj pomoči potrošnikom in podjetjem.

Vodja ukrajinskega oddelka za energetiko obtožuje Rusijo, da skuša ukrasti jedrsko elektrarno

Vodja ukrajinskega operaterja jedrske energije je obtožil Rusijo, da poskuša "ukrasti" največjo jedrsko elektrarno v Evropi, tako da jo skuša izključiti iz ukrajinskega električnega omrežja in pustiti na robu radiacijske katastrofe.

Jedrska elektrarna Zaporožje je od ponedeljka brez zunanjega vira električne energije in prejema energijo za lastne varnostne sisteme iz edinega od njenih šestih reaktorjev, ki še vedno deluje, poroča Associated Press.

"Trudimo se, da bi ta enota čim dlje delovala, a sčasoma jo bo treba zapreti in takrat bo postaja prešla na dizelske generatorje," je dejal Petro Kotin, vodja Energoatoma, ukrajinske državne družbe za jedrsko energijo, in dodal, da so takšni generatorji "zadnja obramba postaje pred nesrečo."