'Hinavska' Evropa: podnebna škoda veliko večja od obljub

Podnebno financiranje je ena od osrednjih točk letošnje podnebne konference ZN, saj posledice podnebnih sprememb in gospodarsko škodo najbolj občutijo države v razvoju, ki pa so obenem najmanj odgovorne za segrevanje ozračja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Več evropskih držav in regij je med pogovori v Šarm el Šejku zato napovedalo manjše donacije državam v razvoju, med drugim Nemčija, Avstrija, Irska in Belgija. Avstrija se je zavezala, da bo revnejšim državam pomagala s 50 milijoni dolarjev, Belgija bo Mozambiku nakazala 2,5 milijona dolarjev, Danska pa je severnoafriškim državam obljubila 13 milijonov dolarjev pomoči. 

Nemčija medtem izpostavlja svoj projekt Globalni ščit, ki naj bi ga na COP27 uradno zagnali prihodnji teden. Njegov namen bi bil zagotavljanje zavarovanj podnebnih tveganj in preventivnih ukrepov v ranljivih državah. Za projekt bo Nemčija namenila 170 milijonov dolarjev iz obstoječega nabora za spopad s podnebnimi spremembami, ki naj bi ga do 2025 povečali s 5,3 milijarde evrov na šest milijard evrov letno, Irska je že napovedala, da bo leta 2023 prispevala 10 milijonov dolarjev.

"Gre za lepe geste," je dejal vodja globalne politične strategije pri Climate Action Network Harjeet Singh. A po njegovih opozorilih te donacije ne smejo odvrniti pozornosti od pozivov držav v razvoju k oblikovanju robustnega okvira financiranja, iz katerega bi te države lahko krile škode po vse pogostejših poplavah, vročinskih valovih in sušah. "Zaveze so v primerjavi s škodami, ki so že povzročene, minorne," je izpostavil. 

Tudi države v razvoju so pozdravile geste bogatih držav, a tudi same opozorile, da morajo le-te tlakovati pot do širšega globalnega dogovora o financiranju. Po besedah premierja Antigve in Barbude Gastona Browneja so evropske države "začele tlakovati pot", bi bilo pa prav, da bi veliki onesnaževalci, zlasti tisti, ki so v preteklosti uporabljali fosilna goriva, sledili zgledu.

'Evropa ima dvojne standarde'

Ugandski predsednik Yoweri Museveni je medtem Evropo obtožil hinavščine in izpostavil njene "dvojne standarde". Kot je zapisal v objavi na blogu, se je Evropa v luči energetske krize vrnila k premogu, na drugi strani pa Afriki govori, da ne sme uporabljati fosilnih goriv. "Ne bomo sprejeli enega pravila zanje in drugačnega za nas," je zapisal Museveni. Kot je dodal, dejstvo, da Evropa ne bo dosegla svojih podnebnih ciljev, ne more biti problem Afrike.

Evropsko, sicer začasno, vrnitev k premogu kritizirajo tudi podnebni aktivisti. "Želimo si napredka. Rabo fosilnih goriv je treba ustaviti," so vzklikali v letovišču v Šarm el Šejku, ki gosti letošnji COP.

Kitajska, sicer največja onesnaževalka, je medtem danes izrazila upanje, da bodo razvite države v najkrajšem možnem času uresničile svoje obljube in državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb.