"V času naraščajoče islamofobije je še kako pomembno, da se upremo vsem poskusom stigmatizacije in diskriminacije muslimanskih žensk. Ko podjetja dobijo zeleno luč za uvedbo prepovedi nošenja naglavnih rut, to na stežaj odpre vrata za diskriminacijo muslimank na delovnem mestu. Nobeno podjetje, oseba ali institucija ne sme imeti pravice ženskam govoriti, kako naj se oblečejo. To so naša telesa in naše odločitve," je že pred petimi leti v Evropskem parlamentu opozorila švedska evroposlanka Malin Björk.
Medtem ko nekatere evropske države pravijo, da bi se s prepovedjo nošenja hidžaba spopadle s terorizmom in verskim zatiranjem, pa so druge jasne: prepoved bi diskriminirala pravice žensk in ovirala njihovo integracijo. Stroge prepovedi nošenja burk in nikabov, obrazne tančice, ki dovoljuje le režo za oči, so sicer ponekod po Evropi že uvedli. Medtem pa nekatere države tudi popolnoma ali delno prepovedujejo nošenje naglavne rute oz. hidžaba v nekaterih prostorih, kot so npr. izobraževalne ustanove, delovna mesta in javni prostori.
Napad na ameriška dvojčka in vzpon islamofobije
Prepovedi nošenja naglavnih rut so sicer v veljavo v precej večji meri stopile po napadu na ameriška dvojčka 11. septembra 2001. Takrat so ZDA terorizmu napovedale vojno, kar je imelo za posledico tudi povečanje diskriminacije muslimanov. Francija je leta 2010 postala prva država EU, ki je prepovedala nošenje burk in nikabov na javnih mestih. Pokrivali je označila za znak zatiranja.
Franciji so nato sledile še Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Italija (na nekaterih mestih), Nizozemska (na javnih mestih) in Španija (v nekaterih delih Katalonije). Nemčija je medtem še vedno močno razdeljena glede burk in nikabov, nekatere druge države jih npr. prepovedujejo v šolah in na javnih mestih. Spet druge pa se bojijo, da bi njihova prepoved lahko ovirala integracijo muslimanskih deklet.
Iniciativa Open Society Justice je v svojem zadnjem poročilu iz marca 2022 opozorila na naraščajočo islamofobijo v Evropi, ki da je kritično gonilo porasta prepovedi naglavnih rut, tančic in drugih oblačil muslimanskih žensk. "Verske prepovedi oblačenja izključujejo muslimanske ženske in dekleta z delovnih mest, izobraževalnih in vladnih ustanov ter javnih prostorov, kar ovira pluralizem in enakost, temeljne vrednote, zaščitene v številnih evropskih pogodbah," so poudarili v poročilu.
Z raziskavo želijo podpreti kampanje in strateške spore, ki izpodbijajo takšne prepovedi. Ob tem so izpostavili tudi odločitev Evropskega sodišča iz julija 2021, ki je razsodilo, da so prepovedi oblačenja na podlagi veroizpovedi v zasebnih podjetjih upravičene. "Prepoved nošenja kakršne koli vidne oblike izražanja političnih, filozofskih ali verskih prepričanj na delovnem mestu je lahko utemeljena s potrebo delodajalca po predstavitvi nevtralne podobe strankam ali po preprečevanju socialnih sporov," so svojo odločitev utemeljili sodniki Evropskega sodišča. Njihova razsodba je bila odgovor na zahtevo nemških sodnikov, ki so podprli pravico dveh delodajalcev, da odpustita ženski, ki sta vztrajali, da morata na delu nositi naglavno ruto.
Oktobra 2022 je nato sodišče razsodilo, da bodo morda morala evropska podjetja prepoved nošenja verskih simbolov utemeljiti. Slednje je bil odziv na primer belgijske muslimanke, ki so ji v službi prepovedali nošenje hidžaba. Podjetje je sicer svojo odločitev utemeljevalo, da so jo sprejeli kot del pravila o nevtralnosti, ki želi spodbujati enakost med zaposlenimi.
Slovenija med državami, ki zakonsko ne omejujejo nošenja naglavnih rut
Pravno izvršljive omejitve na tem področju so sicer v Evropski uniji relativno redke. A kljub temu je kar tretjina držav članic EU uvedla neko obliko nacionalne prepovedi glede oblačil muslimank. Prepovedi na lokalnem področju ima šest držav, pet od teh pa ima tovrstne prepovedi uveljavljene tudi na državni ravni, Belgija in Francija pa sta v času poročila obravnavali podobne predloge.
Iz kar 16 držav EU prihajajo poročila o prepovedih na zasebni ravni ali prepovedih v praksi. Le 12 držav pa tako nima nikakršnih pravnih, zasebnih ali drugih prepovedi na podlagi oblačenja muslimank. Poleg Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Romunije, Cipra, Grčije, Poljske, Portugalske in Slovaške se med te uvršča tudi Slovenija.
V Sloveniji namreč nimamo nobenih zakonov, s katerimi bi prepovedovali nošenje obraznih tančic ali rut. Edini zaznamek, ki ga je Iniciativa zabeležila, je, da je SDS predlagal spremembo Zakona o varstvu javnega reda in miru, s katero bi zakon po novem prepovedoval nošenje obraznih tančic. Ženske, ki bi v javnosti nosile burke, bi morale plačati 100 evrov kazni. Vendar pa je državni zbor takratni predlog zavrnil, saj bi lahko kršil ustavno zahtevo po nevtralnosti države do verskih skupnosti.
14. člen Ustave RS: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.
41. člen Ustave RS: Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.
V nekaterih drugih državah pa sicer obstajajo številne sodne prakse, ki izpodbijajo omejitve, ki veljajo za muslimane – oblačenje učencev in/ali učiteljev po izobraževalnih ustanovah. Države, kjer so se takšni izzivi zgodili, so Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.
"Čeprav je nekaj držav EU omejitve verskega oblačenja muslimank spremenilo v nacionalno vprašanje, pa poročilo kaže, da to sicer ni evropska norma. Upam, da se bodo navedeni primeri pluralizma in vključenosti oblikovalcem politik po vsej Evropi, ki se borijo proti strupeni protimuslimanski retoriki skrajno desnih in nacionalističnih strank, izkazali za koristne," je dejala uradnica za politiko pri Iniciativi Open Society Justice Maryam H'madoun.
'Premalo razumevanja, zakaj ženske nosijo hidžab'
Glede na poročilo so v večini držav EU prepovedi in pravila o tančicah in naglavnih rutah spodbujala predvsem nacionalistične in skrajno desne politične stranke. Ugotovitve kažejo tudi, da pet držav EU – Hrvaška, Ciper, Grčija, Poljska in Portugalska – nikoli ni javno razpravljalo o prepovedi pokrival za glavo ali obraz.
Aktivistka za človekove pravice iz Irana Saye Skye je za Deutche Welle povedala, da mora EU storiti več, ko gre za ustvarjanje varnih prostorov, kjer se ljudje pogovarjajo o nošenju hidžaba. "Razumevanja, kaj hidžab pomeni ženskam, ki ga nosijo, je premalo. Seveda je v številnih krajih to način zatiranja žensk. Vendar pa so tudi ženske, ki menijo, da je to del njihove identitete in način njihovega izražanja," je poudarila.
"V EU je torej za razprave o hidžabu potreben varen prostor. Pomembno je, da vlade razvijejo prostore, kjer lahko ljudje delijo svoje znanje in izkušnje o nošenju hidžaba," meni in poudarja, da sicer travme riše tudi Evropa, ne le države, ki z zahtevo po nošenju hidžaba zatirajo ženske. "Zato mora Evropa pokazati podporo in solidarnost, namesto da uvaja prepovedi brez razumevanja koncepta hidžaba," je še dodala.
