"Nujno je treba preprečiti regionalno zaostrovanje na Bližnjem vzhodu. Nujno je treba preprečiti, da bi bil Libanon vpleten v regionalni konflikt," je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell dejal na skupni novinarski konferenci z libanonskim zunanjim ministrom Abdalahom Habibom. "Mislim, da je vojno mogoče preprečiti, treba se ji je izogniti in diplomacija lahko prevlada," je dodal.
Od začetka vojne v Gazi so se zaostrile tudi razmere na izraelsko-libanonski meji. Bojazni pred širitvijo konflikta so se še povečale po torkovem uboju namestnika vodje gibanja Hamas Saleha al Arurija v Bejrutu. Izrael sicer uradno ni prevzel odgovornosti za napad z dronom, v katerem je bil ubit Aruri.
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je danes sporočilo, da je izstrelilo več kot 60 raket na izraelsko vojaško oporišče na severu Izraela. Obstreljevanje severnega Izraela je Hezbolah označil kot svoj prvi odgovor na uboj Arurija. Hezbolah je v izjavil zapisal, da je v okviru začetnega odziva na atentat vodilnega moža Hamasa na izraelsko vojaško bazo Meron izstrelil 62 različnih vrst izstrelkov.
Po podatkih izraelske vojske so davi identificirali približno 40 izstrelitev raket z libanonskega ozemlja, izraelske sile pa so v odzivu kmalu zatem napadle celico, odgovorno za nekatere od teh izstrelitev. Sirene za zračni napad so se sprožile v krajih in mestih v severnem Izraelu, pozneje pa tudi na Golanski planoti, ki jo zaseda Izrael, poroča AFP.
Diplomatska prizadevanja za zmanjšanje napetosti in dolgoročno stabilnost v regiji so bila tudi tema današnjih pogovorov Borrella z libanonskim premierjem Nadžibom Mikatijem. Kot je na družbenem omrežju X dejal Borrell, sta z Mikatijem govorila o razmerah v južnem Libanonu, vojni v Gazi in razmerah v Siriji.
Borrell se je danes srečal tudi s poveljnikom mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) Aroldom Lazarom in predsednikom libanonskega parlamenta Nabihom Berijem.
Njegov obisk je del diplomatskih prizadevanj za preprečitev nadaljnje regionalne eskalacije, zlasti na libanonsko-izraelski meji, in poziva k rešitvi vojne v Gazi. "Diplomatski kanali morajo biti odprti, da sporočijo, da vojna ni edina možnost, ampak je najslabša možnost," je dejal Borrell.
Ameriški državni sekretar Blinken se je sešel s turškim predsednikom Erdoganom
Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je medtem v okviru obiska na Bližnjem vzhodu danes v Istanbulu sešel s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Že pred tem se je srečal s turškim kolegom Hakanom Fidanom, s katerim sta razpravljala o vojni v Gazi, je sporočilo turško zunanje ministrstvo.
Turško zunanje ministrstvo je v kratki izjavi po srečanju med Blinknom in Fidanom sporočilo, da sta "ministra razpravljala o vojni in humanitarni krizi v Gazi, pristopnem procesu Švedske k Natu ter dvostranskih in regionalnih vprašanjih".
Po navedbah ameriških diplomatskih virov so se pogovori Blinkna in Erdogana začeli zgodaj popoldne. Blinken naj bi se z Erdoganom, ki se je novembra izognil njegovemu prejšnjemu obisku v Ankari, pogovarjal o vojni v Gazi in vstopu Švedske v Nato, ki ga Turčija še vedno blokira, poroča AFP.
Po srečanju so s State Departmenta sporočili, da je Blinken med več kot enournim pogovorom z Erdoganom "poudaril potrebo po preprečevanju širjenja konflikta". Blinken je poudaril potrebo po "delovanju v smeri širšega, trajnega regionalnega miru, ki bo zagotovil varnost Izraela in pospešil ustanovitev palestinske države", so dodali.
Tri mesece po začetku vojne med Izraelom in Hamasom je Blinken v Turčiji začel novo turnejo, ki poteka ob vse večjem strahu, da bo konflikt zajel celotno regijo. V okviru turneje bo obiskal Izrael, okupirani Zahodni breg in pet arabskih držav. Po navedbah visokega predstavnika ameriške administracije naj bi Blinken pozval Izrael k povečanju pomoči Palestincem ter da naj preide v fazo spopadov, ki bo razseljenim osebam omogočila, da se začnejo vračati na svoje domove, poroča AFP.
