Na državni televiziji so najprej poročali le o motnjah v informacijskem sistemu, toda kasneje so potrdili, da gre za hekerski napad. Napad že preiskujejo pristojne službe, odgovornosti ni prevzel še nihče. Napad je blokiral informacijski sistem, ki Irancem omogoča, da svoje rezervoarje napolnijo po subvencioniranih cenah in plačajo z digitalno kartico, ki so jo izdale oblasti.
Po spletu so zaokrožili tudi posnetki zaprtih bencinskih servisov, pred katerimi so se vile dolge kolone vozil.
"V iranskem državnem podjetju za distribucijo nafte poteka sestanek, da bi rešili tehnično težavo," je po poročanju državne televizije dejala tiskovna predstavnica Fatemeh Kahi.
V Teheranu so medtem uspeli izklopiti informacijski sistem nekaterih bencinskih črpalk, da bi lahko gorivo točili ročno, je poročala televizija.
Medtem nekateri iranski mediji napad primerjajo z obletnico nasilnih protestov, ki soizbruhnili 15. novembra 2019, po odločitvi o večjem dvigu cene bencina.
Toda tokrat je notranji minister Ahmad Vahidi sporočil, da "vlada ne namerava dvigniti cene nafte in ljudem ni treba skrbeti."
V preteklosti je bil Iran že večkrat tarča kibernetskih napadov. Julija so hekerji napadli spletno stran ministrstva za promet. Leta 2010 je virus Stuxnet – za katerega se domneva, da sta ga izdelala Izrael in ZDA – okužil iranski jedrski program, kar je povzročilo vrsto okvar v centrifugah, ki se uporabljajo za obogatitev urana. Sicer pa, Iran na eni strani, in njegova velika sovražnika ZDA in Izrael na drugi strani, drug drugega nenehno obtožujeta kibernetskih napadov.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.