Kot mnogi drugi na današnji varnostni konferenci je tudi ameriška podpredsednica Kamala Harris zaradi ponovnega povečanja napetosti na ukrajinski meji posvarila Rusijo pred napadom. Pri tem je poudarila, da ameriške vojaške sile v regiji niso nameščene za boj v Ukrajini, bodo pa branile vsak centimeter ozemlja članic Nata.
Harrisova je na konferenci predstavila scenarije ruske agresije. "Zdaj dobivamo številna poročila o očitnih provokacijah, Rusija pa širi dezinformacije, laži in propagando," je dejala ter Rusiji zagrozila s hitrimi in ostrimi ekonomskimi sankcijami.
Kljub temu vztraja, da so ZDA in njeni zavezniki še vedno odprti za pogovore, a opozarja, da se čas iskanja diplomatske rešitve izteka predvsem zato, ker se besede ruskih oblasti preprosto ne ujemajo z njihovimi dejanji.
Washington že več tednov opozarja, da bi lahko Rusija izzvala ali izumila incident na tem območju, ki bi služil kot izgovor za napad na Ukrajino. Danes pa je tudi ameriški obrambni minister Lloyd Austin med obiskom v Litvi znova opozoril na ruske priprave na napad in da so ruski vojaki pripravljeni na to.
Dejal je, da konflikt sicer ni neizogiben in dodal, da lahko ruski predsednik Vladimir Putin izbere drugačno pot. "ZDA so mu v soglasju z našimi zavezniki in partnerji ponudile priložnost, da si prizadeva za diplomatsko rešitev. Upamo, da jo bo izkoristil," je povedal.
Austin je baltskim državam med obiskom zagotovil, da jim ZDA stojijo ob strani in da je njihova zavezanost Natovi kolektivni obrambi železna.
Scholz: Treba se je pogajati
Nemški kancler Olaf Scholz je zaradi ponovnega povečanja napetosti na ukrajinski meji medtem posvaril Rusijo pred napadom. V luči ponovnega zaostrovanja ukrajinske krize je Scholz na varnostni konferenci poudaril, da bi bila vsakršna vojaška agresija na Ukrajino velika napaka. "Želimo si, da se to ne bi zgodilo, zato pa se je treba pogajati" je dejal.
Pri pogajanjih je treba razlikovati med nesprejemljivimi zahtevami in legitimnimi varnostnimi interesi. O pravici do svobodne izbire zavezništva, torej o možnosti, da se Ukrajina pridruži Natu, se Scholz ni pripravljen pogajati. Rusiji pa očita, da je vprašanje članstva Ukrajine v Natu povzdignila v nepravem času. "Hkrati obstajajo resna varnostna vprašanja, ki so pomembna za obe strani. Predvsem preglednost oborožitvenih sistemov in vojaških vaj ter novi pristopi k nadzoru nad orožjem," je dodal. Hitrih uspehov ne pričakuje, toda meni, da lahko dinamiko krize premagamo le s pogajanji.
Ponovil je, da je Nemčija največja donatorka finančne pomoči Ukrajini in da bo to nadaljevala tudi v prihodnje. Pri tem je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pojasnila, da zgodovina in zakoni Nemčiji preprečujejo, da bi delila orožje s partnerji, ki niso člani Nata. Izjava je bila deležna ostrih kritik zaradi vse večjih strahov pred morebitnim ruskim napadom. Nemčija pa si tako prizadeva za mirno rešitev krize v Ukrajini, saj ima izjemno moralno avtoriteto, meni ameriški državni sekretar Antony Blinken.
Nemški kancler je na varnostni konferenci pozval tudi k okrepljenim prizadevanjem za vključitev Zahodnega Balkana v EU. "Ni dovolj, da kot strateški cilj navedemo možnost širitve te regije. Moramo jo aktivno spodbujati," je dejal. Prav tako si kancler želi okrepiti sodelovanje s Kitajsko pri vprašanjih skupnega interesa, kot so boj proti podnebnim spremembam in revščini ter nadzor nad orožjem.
V Münchnu se v senci ukrajinske krize nadaljuje varnostna konferenca, vodilni svetovni forum o globalni varnostni politiki, na kateri do nedelje pričakujejo več kot 30 voditeljev držav in vlad ter predstavnike več mednarodnih organizacij. ZDA na konferenci zastopa podpredsednica Kamala Harris. Nemško delegacijo vodi kancler Olaf Scholz. Poleg Pahorja se konference iz Slovenije udeležujeta tudi ministra za zunanje zadeve in obrambo Anže Logar in Matej Tonin.
Pahor: Ukrajinsko krizo je treba rešiti po mirni poti
Predsednik republike Borut Pahor je ob robu münchenske varnostne konference v izjavi pozval k dialogu in iskanju mirnih rešitev krize v Ukrajini. Po njegovem mnenju bi Rusija za vojaški poseg v Ukrajini plačala visoko politično, gospodarsko in moralno ceno.
"Mislim, da si vsi prizadevamo, da bi se kriza rešila po mirni poti," je v izjavi poudaril Pahor. Sam sicer zaznava manjše razlike v diplomatskih pristopih reševanja krize. "Tu se postavlja vprašanje, ali je smiselno vedno znova napovedovati rusko invazijo, za katero se izkaže, da je ni," se je spraševal.
EU je v svojih besedah bolj previdna kot ZDA, ker je EU neposredna soseda Rusije in želi ohraniti manevrski prostor za demokracijo, je ocenil. "Po drugi strani pa je res, da dostikrat tudi EU želi imeti ZDA, ki na glas povedo, da obstaja moč za dosego nekaterih ciljev," je dodal. Razmere v Ukrajini so po njegovih besedah sicer zaskrbljujoče, zato bodo o njih govorili tudi na konferenci. "Mislim, da moramo vse svoje znanje, moč in politično voljo usmeriti v dialog in v mirno rešitev te krize," je dejal. Veliko ceno za vzdrževanje miru po njegovih besedah plačujejo tudi zahodne države.
Konferenca predstavlja dobro priložnost za izmenjavo argumentov in iskanje mirnih rešitev, je dodal. "Želim si, da bi na obeh straneh prevladal razum," je poudaril in obžaloval odločitev Rusije, da na konferenco ni prišel ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
KOMENTARJI (86)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.