Kamala Harris je sprva načrtovala, da bo na volilno noč nastopila pred svojimi podporniki na zabavi v kampusu Univerze Howard, a je to odpovedala, ko je postalo jasno, da je v ključnih zveznih državah zmagal Trump.
Številni podporniki demokratke so prestrašeno zrli v zaslon, ki je kazal rezultate, ki jih niso pričakovali. Relativno zgodaj so namreč prešteli glasove v dveh ključnih zveznih državah – Georgii in Severni Karolini, izidi pa niso šli na mlin Harrisove.
Sopredsednik kampanje Cedric Richmond je nato malo po polnoči sporočil, da Harrisova ne bo nastopila. Razpoloženje na "volilni zabavi" se je tako še poslabšalo, Lindy Li, ki je zbirala sredstva za kampanjo demokratske stranke, pa je za BBC povedala, da je bilo stanje v štabu demokratke "precej mračno".
Številni podporniki so tako relativno zgodaj zapustili prizorišče in razočarani odšli domov.
Kampanja Harrisove je nato danes sporočila, da ponovno organizira dogodek pred univerzo, demokratska kandidatka pa bo nastopila predvidoma ob 22. uri po srednjeevropskem času. Pridružil se je bo tudi soprog Douglass Emhoff. Še pred nastopom je poklicala Trumpa in mu čestitala za zmago, poroča CBS News. V telefonskem klicu sta govorila o "mirnem prenosu oblasti" in o tem, da je treba biti predsednik za vse Američane, še poroča medij.
Trump se je v telefonskem pogovoru strinjal s Harrisovo, da je treba poenotiti narod, so sporočili iz ekipe novoizvoljenega predsednika. "Predsednik Trump je podpredsednici Harris priznal njeno moč, strokovnost in vztrajnost skozi celotno kampanjo, oba voditelja pa sta se strinjala o pomembnosti poenotenja države," je dejal tiskovni predstavnik Steven Cheung.
60-letna Kamala Harris je sicer kandidatka demokratske stranke postala šele julija, potem ko se je Joe Biden zaradi pritiska znotraj stranke umaknil. Če bi Harrisova zmagala, bi nekdanja kalifornijska senatorka postala prva ženska, prva temnopolta ženska in prva Američanka južnoazijskega porekla, ki bi osvojila predsedniški položaj.
Podatki CBS-ove ankete sicer kažejo, da Harrisova, ki se je močno zavzemala za pravico do splava, ni bila tako zelo uspešna pri pridobivanju glasov žensk, kot je upala. Zanjo je glas oddalo približno 54 odstotkov volivk, medtem ko je Biden leta 2020 dobil podporo 57 odstotkov žensk. V manjši meri kot Bidna so jo tokrat podprli tudi temnopolti in latinskoameriški volivci.
Trump je medtem z osvojitvijo več ključnih zveznih držav prestopil mejo 270 elektorskih glasov in si zagotovil vrnitev v Belo hišo. Tokrat je Trump glede na do sedaj preštete glasovnice osvojil tudi večinsko podporo med volivci. Postal bo 47. predsednik ZDA, položaj pa bo prevzel 20. januarja. Še pred tem bodo o njem glasovali elektorji, nato pa bo moral rezultat potrditi kongres.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.