Izrael: Bolnišnico v Gazi zadel izstrelek Islamskega džihada

Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je sporočila, da je bila šola zadeta med izraelskimi zračnimi napadi. Šest ljudi je umrlo, več deset je ranjenih, število žrtev pa se bo po pričakovanjih še zvišalo. 

"To je nezaslišano in kaže na očitno ravnodušnost do življenj civilistov. Noben kraj v Gazi ni več varen, niti objekti UNRWA," so zapisali. Dodali so, da se je v šolo pred tem zateklo vsaj 4000 ljudi, ki so izgubili svoj dom in so nujno potrebovali zatočišče. 

Rakete so zadele tudi bolnišnico Al-Ahli Arabi Baptist, ki se nahaja v središču Gaze. Po prvih podatkih je umrlo 500 ljudi, je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Po poročanju Al Jazeere je med ranjenimi več otrok in žensk. Bolnišnica naj bi v času napada nudila zatočišče številnim beguncem, ki so zapustili domove pred napovedano izraelsko invazijo.

Po navedbah ministrstva so po napadu številne žrtve še vedno ujete pod ruševinami, poroča Al Jazeera.

Izrael krivi Islamski džihad, ki navedbe zavrača, Hamas krivi izraelsko vojsko

Izraelske obrambne sile (IDF) so sprva sporočile, da zadevo preučujejo. Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je v izjavi dejal, da še niso prejeli podatkov o številu smrtnih žrtev. "Pridobili bomo podrobnosti in obvestili javnost. Ne morem še reči, ali je šlo za izraelski zračni napad." Kasneje je sporočil, da je na bolnišnico padel izstrelek palestinske militantne skupine Islamski džihad. Šlo naj bi za neuspelo izstrelitev rakete, je dodal. 

Izraelska vojska je svojo trditev, da gre za raketo Islamskega džihada, utemeljila na podatkih, pridobljenih pri "pregledu operacijskih sistemov vojske" in na "obveščevalnih informacijah iz različnih virov", je dodal tiskovni predstavnik.

Islamski džihad je navedbe Izraela zavrnil, poroča Reuters. 

Izraelska vojska trdi, da bolnišnica ni njena tarča. Skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje Gazo, pa je pred tem zatrdilo, da je bolnišnico napadla izraelska vojska, ter incident označilo za vojni zločin. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je medtem razglasil tridnevno žalovanje, Hamas pa je napad označil za "genocid". 

Odzval se je tudi generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, ki je ostro obsodil napad na bolnišnico. "Pozivamo k takojšnji zaščiti civilistov in zdravstveni oskrbi ter k preklicu ukazov za evakuacijo," je zapisal na družbenem omrežju X.

Po virtualnem srečanju z voditelji EU se je na napad na bolnišnico odzval tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je opozoril, da napad na infrastrukturo "ni v skladu z mednarodnim pravom".

Izraelski napad je obsodil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je pozval vse človeštvo, naj ukrepa in ustavi "brutalnost v Gazi". Egiptovsko ministrstvo za zunanje zadeve pa je napad označilo za nevarno kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

BBC medtem poroča, da je sever Gaze zapustilo že najmanj 600.000 ljudi, po podatkih Združenih narodov pa še več, okoli milijon. "Videli smo, da se je okoli milijon ljudi premaknilo s severa na jug zaradi možne grožnje izraelskega posredovanja na severu," je v Ženevi dejal koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths in dodal, da je njegova glavna skrb, kako prebivalcem Gaze dostaviti humanitarno pomoč.

Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je opozoril, da bolnišnice v Gazi zaradi pomanjkanja elektrike in goriva za generatorje komajda še delujejo. Primanjkovalo naj bi tudi vode, prav tako obstaja nevarnost izbruha bolezni. Po besedah tiskovnega predstavnika izraelske vojske Jonatana Konrikusa sicer več sto tisoč Palestincev ni sledilo pozivom k evakuaciji s severa Gaze. Kot je dejal, je na jug enklave doslej prispelo več kot 600.000 ljudi. 

Medtem se krepijo pozivi po odprtju meje med Egiptom in Gazo v Rafi. To bi po eni strani omogočilo, da Palestinci enklavo zapustijo pred izraelsko ofenzivo, obenem pa bi vanjo lahko prišla humanitarna pomoč. Odprtje po navedbah egiptovskih oblasti zadržuje Izrael.

Griffiths namerava danes odpotovati v Kairo na pogovore glede odprtja meje. Na severnem Sinaju, približno 50 kilometrov od Rafe, namreč po navedbah egiptovskega Rdečega polmeseca čaka okoli 2000 ton pomoči. Po navedbah OCHA je tja že prispela tudi medicinska pomoč Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), več kot sto ton prehranskih paketov Svetovnega programa za hrano (WFP) pa naj bi na območje prišlo kmalu.

Tiskovna predstavnica Svetovnega programa za hrano za Bližnji vzhod Abeer Etefa je novinarjem v Ženevi preko video povezave povedala, da so razmere v Gazi iz minute v minuto vse slabše in da imajo trgovine zalog hrane le še za štiri do pet dni. Pojasnila je, da ne morejo priti do zalog hrane, ki jih imajo v skladiščih v mestu Gaza na severu enklave.

Tudi Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je danes opozorila, da prebivalcem Gaze zmanjkuje zalog in da je zato dostava humanitarne pomoči nujna.

Izrael je območje zaprl, potem ko je skrajno palestinsko gibanje Hamas pred desetimi dnevi vdrlo v Izrael, ubilo več deset ljudi in jih okoli 200 zajelo za talce. Prebivalcem območja Gaze ne dostavljajo goriva, hrane, elektrike in vode, ne dovolijo pa niti dostave humanitarne pomoči.

Število mrtvih med Palestinci po zadnjih podatkih znaša najmanj 2750, na izraelski strani pa najmanj 1400. Skupno je ranjenih okoli 9700 ljudi.

Hamas objavil posnetek talke

Skrajno palestinsko gibanje Hamas je medtem objavilo prvi videoposnetek domnevne talke z območja Gaze, kamor so pripadniki gibanja po napadu na Izrael odpeljali najmanj 199 ljudi. Okoliščine nastanka posnetka niso jasne. Turški zunanji minister Hakan Fidan je medtem z vodjo Hamasa Ismailom Hanijehom po telefonu razpravljal o možnosti izpustitve talcev.

Na enominutnem videoposnetku, ki naj bi ga gibanje v ponedeljek objavilo na Telegramu, je videti mlado žensko s povito roko. V kamero v hebrejščini pove, da je stara 21 let in da prihaja iz Šohama, trenutno pa naj bi bila v bolnišnici v Gazi. "Prosim, da me čim prej odpeljete od tu," še doda.

Ni jasno, kje, kdaj in v kakšnih okoliščinah je posnetek nastal. Po poročanju medijev gre za Izraelko, ki ima tudi francosko državljanstvo in ki so jo po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra razglasili za pogrešano. Tiskovni predstavnik Hamasa je pred tem sporočil, da so pripadniki gibanja v Gazo odpeljali od 200 do 250 talcev. Izraelska vojska je pred tem v ponedeljek sporočila, da je zajetih talcev 199.

Po besedah tiskovnega predstavnika gibanja je 200 talcev pod nadzorom Hamasa, za preostale pa skrbijo druge militantne frakcije v palestinski enklavi. Kot je še dejal, talci niso zaporniki, temveč "gostje v Gazi", ki jih bodo izpustili takoj, ko bodo "pogoji primerni". Najmanj 22 talcev naj bi sicer že umrlo v izraelskih zračnih napadih na Gazo, česar pa ni mogoče potrditi.

Turški zunanji minister Fidan je medtem z vodjo Hamasa Hanijehom po telefonu razpravljal o razmerah na terenu in možnosti za izpustitev talcev, je sporočilo zunanje ministrstvo v Ankari. Več podrobnosti o vsebini pogovora ni podalo.

Varnostni svet ZN ni potrdil ruske resolucije za konec vojne med Izraelom in Hamasom

Varnostni svet ZN je v ponedeljek zavrnil ruski predlog resolucije o koncu vojne med Izraelom in Hamasom, ker ni vseboval jasne obsodbe terorističnih napadov Hamasa na Izrael. Za predlog je glasovalo pet držav, štiri so bile proti, šest se jih je vzdržalo. Za potrditev je potrebnih najmanj devet glasov.

"S tem, da ni obsodila Hamasa, je Rusija dala kritje teroristični skupini, ki surovo napada nedolžne civiliste," je med zasedanjem izjavila ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield. Britanska veleposlanica Barbara Woodward je dejala, da ne more podpreti resolucije, ki ne obsoja terorističnih napadov Hamasa.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je poudaril, da je bil njihov predlog povsem humanitarno besedilo, ki je imelo podporo arabskih držav, zavrnitev pa je posledica "sebičnosti zahodnih držav." Svoj predlog je pohvalil z vidika, da so sedaj v Varnostnem svetu vsaj začeli resno razpravljati o krizi.

Za predlog resolucije, ki jo je prej podprlo skupaj 25 članic Generalne skupščine ZN, so v Varnostnem svetu poleg Rusije glasovali še Kitajska, Mozambik, Gabon in Združeni arabski emirati. Med drugim so proti glasovale tri države s pravico do veta – ZDA, Velika Britanija in Francija. Vzdržale so se Albanija, Malta, Švica, Brazilija, Ekvador in Gana.

Varnostni svet ZN bo imel nocoj še eno priložnost za ukrep, saj je Brazilija, ki mu predseduje v oktobru, prav tako predlagala svojo resolucijo. Ta za razliko od ruskega predloga napade Hamasa na Izrael obsoja in ima po diplomatskih virih več možnosti za uspeh.

Na zasedanju Varnostnega sveta sta sodelovala tudi veleposlanika Izraela in Palestincev. Izraelski veleposlanik Gilad Erdan je dejal, da je Varnostni svet ZN na enem od najpomembnejših razpotij od ustanovitve ZN. Bil naj bi pred izbiro, ali bo podprl boj za civilizacijo ali pa bo spodbudil genocid teroristov. "To sploh ne bi smelo biti vprašanje. Pred pozivi za pomoč ali zadržanost mora Varnostni svet Hamas opredeliti kot morilsko teroristično organizacijo," je dejal Izraelec.

"Varnostni svet ima moralno dolžnost, da zadrži izraelski napad na Gazo, kjer vsako uro umre 12 Palestincev. Ne drznite si povedati, da Izrael ni odgovoren za bombe. Ne pošljite sporočila, da palestinska življenja ne štejejo," pa je povedal palestinski veleposlanik Rijad Mansur.

Voditelji EU na izrednem zasedanju o Bližnjem vzhodu

Voditelji držav članic EU bodo danes na izrednem zasedanju, ki bo potekalo prek videokonference, razpravljali o dogajanju na Bližnjem vzhodu. Že v nedeljo so sprejeli skupno izjavo, v kateri so obsodili Hamasov napad na Izrael, slednjega pa pozvali k spoštovanju mednarodnega prava pri odzivu. Danes se bodo osredotočili na strateška vprašanja.

Voditelji članic Unije so v nedeljo v skupni izjavi ostro obsodili napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael. Poudarili so, da ima Izrael pravico do obrambe, vendar pa naj pri tem upošteva humanitarno in mednarodno pravo.

Ob tem so znova poudarili pomen zaščite vseh civilistov, Hamas pa pozvali k takojšnji izpustitvi vseh talcev. Dodali so, da je treba preprečiti zaostritev napetosti v regiji. Poudarili so še, da so zavezani trajnemu miru na Bližnjem vzhodu, ki bi temeljil na rešitvi dveh držav.

Po sprejetju skupne izjave se bodo lahko voditelji, med njimi slovenski premier Robert Golob, na današnjem virtualnem vrhu posvetili predvsem strateški razpravi o naslednjih korakih in izzivih, povezanih z zaostritvijo napetosti na Bližnjem vzhodu. Med temi je predsednik Evropskega sveta Charles Michel v vabilu voditeljem izpostavil migracije, pa tudi notranjo varnost v državah članicah ob protestih, povezanih s spopadi med Izraelom in Hamasom. Govorili bodo še o sodelovanju z akterji v regiji, da bi preprečili širjenje konflikta.

Kot je v ponedeljek povedal visoki uradnik Unije, so se za sklic zasedanja odločili, ker pretekli teden podana sporočila Evropske komisije niso bila v skladu s stališči držav članic, v pristojnosti katerih je zunanja politika.

Tarča kritik je bila ob svojem obisku v Izraelu tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen. V Izraelu se bo danes mudil tudi nemški kancler Olaf Scholz.