Iz prvega osnutka sporazuma izpadla odprava fosilnih goriv

Manj kot dan pred koncem podnebnih pogajanj je Antonio Guterres prispel nazaj v Dubaj ter države na posebni novinarski konferenci pozval, da morajo v zadnjih urah konference pokazati prožnost v pogajanjih, ki bi pripeljala k dogovoru o odpravi temeljnega vzroka za podnebno krizo - proizvodnje in porabe fosilnih goriv.

"Smo v tekmi s časom. Zdaj moramo biti ambiciozni," je poudaril pred množico zbranih novinarjev.

Predstavnike držav je ob tem pozval, naj bodo pri pogovorih pozorni tudi na pomisleke, ki jih izražajo proizvajalci fosilnih goriv."Poziv k ukrepanju ne pomeni, da morajo vse države hkrati opustiti fosilna goriva. Pomeni pa, da mora biti globalno postopno opuščanje fosilnih goriv združljivo s ciljem dosega neto ničelnih emisij do leta 2050 in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija," je opozoril.

Nov osnutek težko pričakovanega sporazuma, ki ga je pripravilo predsedstvo podnebne konference ZN, na področju fosilnih goriv države poziva zgolj k zmanjšanju proizvodnje in porabe fosilnih goriv, besedne zveze o dokončni odpravi fosilnih goriv, na kar so upale države EU in otoške države, pa ni več.

Besedilo države natančneje poziva k zmanjšanju fosilnih goriv na enostaven, pravičen in urejen način, da bi dosegli neto ničelne emisije toplogrednih plinov do, pred ali okoli leta 2050 v skladu z izsledki znanosti. S tem je predsedstvo konference stopilo korak nazaj pri sprejemu ambicioznejše odločitve glede usode fosilnih goriv.

Zadnja različica, ki so jo državam posredovali v petek, je namreč kot eno od možnosti omenjala odpravo fosilnih goriv, za kar so si prizadevale predvsem zaradi posledic podnebnih sprememb močno ogrožene otroške države in članice EU. Rešitvi, ki bi v katerem koli pogledu ciljala na fosilna goriva, so sicer v zadnjih dneh najbolj nasprotovali Savdska Arabija, Irak in ostale države skupine držav proizvajalk Opec.

Dokument vključuje tudi cilj potrojitve globalnih zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2030 ter poziva k pospešitvi uvajanja brezemisijskih in nizkoemisijskih tehnologij. Med temi so poleg obnovljivih virov energije tudi jedrska energija, proizvodnja vodika in tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika, s čimer bi povečali prizadevanja za nadomestitev fosilnih goriv v energetskih sistemih, ki ne uporabljajo tehnologij zajema ogljika.

Mesto v osnutku pa sta našla tudi poziva k postopni odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva in k pospešitvi ter znatnem zmanjšanju emisij, ki niso emisije ogljikovega dioksida, vključno z emisijami metana na svetovni ravni do leta 2030.

Državam se dopušča možnost izbire

Po informacijah STA je države EU v besedilu glede blaženja podnebnih sprememb zmotilo tudi to, da se državam še vedno dopušča možnost izbire. To v praksi pomeni, da se lahko države za upoštevanje pozivov, kot je denimo potrojitev obnovljivih virov energije, odločijo ali pa tudi ne. V okviru pogajanj, ki bodo sledila v večernih urah in v torek zjutraj, si bodo tako pogajalci držav EU prizadevali za zavezujočo dikcijo tega dela besedila.

Ko je govora o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, pa gredo poudarki v smer, da je treba vključiti zmanjševanje emisij vseh toplogrednih plinov, ne pa zgolj izpustov metana, ki jih vsebuje zadnji osnutek. Glede poteka pogajanj se danes zvečer nadaljujejo posvetovanja, ki jih vodi predsedstvo COP28. V imenu EU bodo spregovorili glavni pogajalci, predsedstvo pa bo nato na podlagi prejetih komentarjev in pisnih pripomb posameznih skupin držav do torkovih jutranjih ur pripravilo novo različico osnutka.

"Predsedstvo COP28 je že od začetka jasno izražalo ambicije. To besedilo odraža te ambicije in je velik korak naprej. Zdaj je vse v rokah držav, ki jim zaupamo, da bodo naredile najboljše za človeštvo in planet," se je danes na vsebino prvega osnutka odzval tiskovni predstavnik COP28.

Manj zadovoljni pa so nevladniki, ki osnutek vidijo kot velik korak nazaj.

Kumer: Prvi osnutek zaključnega dokumenta nesprejemljiv za Slovenijo in EU

Kot je slovenski minister Bojan Kumer izpostavil v izjavi za medije, besedilo pomeni veliko razočaranje predvsem v tistih delih, kjer si je EU želela več ambicioznosti. Gre za del osnutka, ki naslavlja blaženje podnebnih sprememb, kamor med drugim spadajo tudi zaveze glede fosilnih goriv.

Vsebina je po njegovih besedah prešibka predvsem pri treh točkah: pri popolni opustitvi fosilnih goriv, gradnji novih elektrarn na premog oz. zmanjševanju rabe premoga ter pri pozivu k ukrepanju že v tem desetletju. "Tukaj bomo skupaj napeli dodatne sile od danes zvečer do jutri zjutraj," je napovedal minister in spomnil, da gre za tri jasne zaveze, ki so jih kot pomembne izpostavljale države članice EU in tudi Slovenija.

Določene rešitve iz osnutka ministri EU tudi pozdravljajo. Med njimi je Kumer izpostavil predvsem določitev jasnih ciljev glede potrojitve obnovljivih virov energije in podvojitve energetske učinkovitosti do leta 2030, ohranitev zaveze cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in neposredne povezave s pariškim sporazumom.

Ministri EU so po Kumrovih besedah optimistični tudi gleda vsebine na področju financiranja in prilagajanja podnebnih spremembam. Opozarja pa, da gre za obsežen dokument na več kot 20 straneh, ki ga morajo še obsežno analizirati, pri čemer bodo pozorni "na navzkrižne dikcije".

Na vprašanje, koliko časa se bodo še pogajali, pa je minister odgovoril, da "dokler ne dosežemo tistega, kar si želimo".