
"Tehnike genskega spreminjanja hrane so čudovite," je v luči manjšega letošnjega pridelka dejal španski minister za kmetijstvo Luis Planas. Meni, da so tehnike koristne predvsem zato, ker zaradi njih rastline za vzgojo potrebujejo manj vode, gnojil in so bolj odporne na spremembe. Njegovo navdušenje deli več evropskih kmetijskih ministrov in tudi komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, so povedali prejšnji mesec na srečanju kmetijskih ministrov v Pragi. Prikimava jim tudi industrija, ki se ukvarja s predelavo pridelkov. Ob tem izpostavlja, da za "izdelavo boljših pridelkov, ki so sposobni vzdržati tudi najtežje pogoje", potrebuje le še dovoljenje evropskih regulatorjev, piše Politico.
Zagovorniki GSO izpostavljajo, da je tehnologija od prvih sprememb močno napredovala in da ni več podobna tradicionalni genski modifikaciji, ki je delovala po principu vnosa tujega genskega materiala v novo vrsto pridelka. Znanstveniki zatrjujejo, da so sodobne metode okolju prijazne in da so novo pridobljene rastline podobne tistim, ki nastanejo z naravnimi metodami križanja vrst, s pomočjo tehnologije pa proces le nekoliko skrajšajo in izboljšajo.
Novejša tehnologija 'preurejanja' DNK-ja rastline s pomočjo genoma druge (NGT) naj ne bi bila invazivna."S tujim genomom le preuredite že obstoječi DNK rastline," je delovanje nove metode CRISPR-Cas9 ponazorila vodja globalne regulative za zaščito pridelkov pri ameriškem podjetju za semena Reza Rasoulpour in dodala, da "gre le za pospešitev procesa, ki se odvije pri konvencionalni reji".
Komisija do junija z novim predlogom
Ravno zaradi slednjega industrija meni, da bi se gensko spremenjeni pridelki tudi v zakonodaji morali uvrstiti poleg nespremenjenih. A evropsko višje sodišče je leta 2018 te pobude zavrnilo, spremenjeni pridelki se še vedno uvrščajo v poseben sklop GSO regulative, ki vsebuje strožji nadzor in zahteva posebno označevanje.

S strani podjetij in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z novimi genskimi metodami, je sodba vzpodbudila veliko razočaranje, je pa Evropska komisija kljub temu tri leta po njej z analizo predpisov le ugotovila, da je regulativni okvir za GSO res zastarel. Sprejet je bil namreč leta 2001, ko novejše metode genskih izboljšav (na primer NGT) še niso obstajale, niti še niso bila izumljena orodja za urejanje genov, med njimi tudi že prej omenjeni CRISPR-Cas9.
Komisija zato napoveduje, da bo do konca prve polovice naslednjega leta sestavila predlog za nov regulativni okvir za pridelke, pridobljene s tehnologijami za urejanje genov (NGT). Industrija jo poziva, da mora regulativo razrahljati, saj sploh ni učinkovita, pri tem pa naj sledi zakonodajama Japonske in ZDA.
Kljub temu so komisarji v analizi še izpostavili, da prijaznejše metode ne rešujejo etičnih pomislekov.
Zakonodaja glede gensko spremenjenih živil (GSO) v EU je najstrožja na svetu. Na celotnem ozemlju Unije se prideluje le en gensko spremenjeni pridelek – na žuželke super odporna koruza, pa še to sadijo le v Španiji in na Portugalskem. Debate, da bi se zakonodaja nekoliko razrahljala, se pojavljajo pogosto in so tudi pogosta točka razhajanj med državami.
Proti: privatizacija prehranskega sistema in zdravje
Na drugi strani stojijo tisti, ki tehnologije za preurejanje genov ne podpirajo. Kritiki predvsem izpostavljajo, da temelji na "praznih obljubah", saj da bi njihova uvrstitev na evropski trg poleg etičnih vprašanj odprla pot tudi zdravstvenim tveganjem in tveganju za spodbujanje privatizacije prehranskega sistema. Kmetje bi bili tako lahko "prisiljeni" uporabljati gensko spremenjena semena, je prepričan član lobija ekoloških kmetov IFOAM Organics Europe Eric Gall. Hkrati kritiki vzreje gensko spremenjenih pridelkov trdijo, da raziskave v resnici niso tako razširjene, kot trdi industrija. Izpostavljajo, da kljub ohlapnejši regulaciji v drugih delih sveta še nikomur ni v resnici uspelo ustvariti pridelka, ki bi bil odporen na sušo, saj je toleranca na sušo izjemno zapletena. "Obstaja veliko genov, ki določajo odpornost rastline na sušne razmere," je razložil vodja biotehnoloških raziskav pri podjetju Bayer Ty Vaughn.
Drugi opozarjajo, da tehnike spreminjanja genov niso tako natančne, kot menimo. "Zato lahko povzročijo nezaželene stranske učinke," opozarja Gall. "Ne vem, zakaj bi zavrnili 20-letni standard in biološko varnost, ki je z njim prišla," je dejal ob napovedanih spremembah EU. V nasprotje praksi spreminjanja genoma v laboratoriju v ospredje želijo postaviti naravne prakse križanja, ki so se skozi stoletja morda izgubile.
Uradnica EU Claire Bury, ki je odgovorna za omenjeni regulativni predlog, se s pomisleki strinja. Poudarja, da je treba pred kakršnimikoli zakonodajnimi spremembami zagotoviti, da je nova tehnologija res varna. Zaveda se, da odločitev ne bo razveselila industrije, ki spremembe predlaga, ob tem pa je izpostavila tudi, da bodo z gensko spremenjenimi pridelki zdravili simptome in ne vzrok podnebnih sprememb. Kljub temu ne izključuje možnosti, da bodo tudi na evropske krožnike prišla gensko spremenjena koruza, soja, krompir ...
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.