V zgodnjih jutranjih urah 24. februarja letos je ruski predsednik Vladimir Putin naznanil invazijo na Ukrajino. A s tem, ko so ruske sile začele z vdorom in obstreljevanjem tuje države, se ni spremenilo le življenje Ukrajincev. "Vsega, kar smo poznali, je bilo kar naenkrat konec," se je dneva spominjal ruski novinar Andrei Soldatov.
Kot je dejal, sicer življenje v Rusiji nikoli ni bilo preprosto, v zadnjih letih pa naj bi se razmere za novinarje in tiste, ki niso podpirali Putinovega režima, še poslabšale. Z začetkom vojne se je zato Soldatov preselil v London, kjer živi v izgonu. "Grozno je bilo živeti pod režimom Vladimirja Putina. Bili smo zelo, zelo, zelo oddaljeni od demokracije, vseeno pa smo imeli nekaj delujočih institucij. No, z invazijo na Ukrajino so tudi te izginile," je opisoval in dodal, da je s tem upadlo tudi upoštevanje človekovih pravic, izginili so neodvisni mediji in civilno-družbena gibanja.
Olga se je kljub vse slabšim razmeram odločila ostati v Moskvi. A tudi ona razmere v državi po začetku vojne označuje za naravnost grozljive. "Življenje se je spremenilo v nočno moro, iz katere se ni mogoče prebuditi. V mestu je več organov pregona kot civilistov," je opisovala. "Edini agresor tukaj je naša država. Za naše dobro, moje dobro, oziroma dobro vseh nas, se mora to končati," je tudi zapisala v kodiranem zapisu za CNN.
Kot je še izpostavila v zapisih, svojega pravega imena ne želi razkriti, saj da bi jo ob tako odprtem kritiziranju trenutnega ruskega režima lahko doletela huda kazen. Oblasti te namreč lahko na domu obiščejo že, če posebno vojaško operacijo v Ukrajini nasloviš z vojno. "Čeprav ruski mediji ustvarjajo vtis, da vsi v državi podpiramo napad na Ukrajino, temu ni tako," je nadaljevala. Večino svetovljanskih prebivalcev vojna navdaja z grozo in strahom.
Kremelj naj bi pridržal že več kot 19.400 Rusov
Od začetka invazije na Ukrajino je Rusijo zapustilo več sto tisoč prebivalcev, nekateri zaradi svojih načel, drugi zaradi mobilizacije, tretji pa zaradi preganjanja s strani oblasti. Te so namreč v zadnjih 10 mesecih več tisoč Rusov poslale v zaporniške celice ali jim omejile dostop do javnega življenja.
Kot poročajo humanitarne organizacije, je zatiranje tistih, ki se ne strinjajo z režimom, preseglo vse meje. Zaradi protestov, ki so sledili Putinovi napovedi o vpoklicu vojakov, naj bi ruske oblasti pridržale vsaj 19.400 ljudi. Kremelj je sprejel tudi nov zakon, ki prepoveduje širjenje lažnih informacij o invaziji. Na podlagi zakona je sodišče v Moskvi v začetku meseca kritika Ilja Jašina obsodilo na več kot osem let zapora. Jašin je odprto kritiziral domnevne poboje civilistov s strani ruskih vojakov v mestu Buča blizu Kijeva. Kremelj je navedbe označil za lažne.
Sporočilo o kriminalni dejavnosti je po selitvi v London prejel tudi Soldatov. V pismu ga ruske oblasti obtožujejo širjenja lažnih informacij o ruski vojski in vladi, uvrstile so ga tudi na seznam iskanih ubežnikov. Sam obtožbe zanika, rekoč, da je poročal objektivno.
Jašin in Soldatov pa nista edina novinarja, ki so ju zaradi poročanja o vojni doletele sankcije. Z začetkom invazije na Ukrajino je namreč Rusija onemogočila internetni dostop do vseh medijev iz evropskih in ameriških držav, vseh 10 mesecev pa skuša zaustaviti tudi prenašanje aplikacij za spremembo VPN-ja, s katerim lahko tudi ljudje v Rusiji dostopajo do mednarodnih medijev. Od začetka leta naj bi si omenjeno aplikacijo na svojo pametno napravo naložilo vsaj 80 milijonov uporabnikov.
Iz države odšlo vsaj pol milijona ljudi
Zaradi nemogočih razmer pa se je po navedbah uradnih statistik iz države odselilo vsaj pol milijona ljudi. Humanitarne organizacije sicer opozarjajo, da bi bile dejanske številke lahko višje. Število izseljenih Rusov leta 2021 je bilo vsaj dvakrat manjše. V prvi polovici letošnjega leta je vsaj 50.000 Rusov prosilo za azil. Ta številka presega letno statistiko zadnjih 20 let, še piše CNN.
Kljub temu se število preseljenih Rusov ne more primerjati z Ukrajinci. Iz napadene države naj bi se v prvih desetih mesecih letošnjega leta izselilo 4,8 milijona ljudi.
Rusijo naj bi med tem zapuščali predvsem bolj izobraženi prebivalci. Neprofitna humanitarna organizacija OK Russians ocenjuje, da je iz Moskve letos odšlo približno 70 odstotkov izobraženih ljudi. "Predvsem novinarji, univerzitetno izobraženi ljudje, umetniki, učenjaki in podjetniki, ki so morali zapreti svoje dejavnosti," je opisal Soldatov.
'Vsi so usmerjeni v Ukrajino, a tudi mi nismo v redu'
Zaradi bega pred Putinovim režimom je Mariji v okolici njenega doma v Moskvi ostala le še ena prijateljica. "Vsi ostali so v začetku marca državo zapustili," je dejala Rusinja, ki svojega imena prav tako ne želi razkriti. Kot je izpostavila, se je življenje tistih Rusov, ki se z invazijo ne strinjajo, pa so v Rusiji vseeno ostali, močno spremenilo.
"Njihovo življenje je preprosto uničeno," je ponazorila, hkrati pa dodala, da mednarodna javnost njihovih klicev na pomoč ne sliši. "Vsi so usmerjeni v Ukrajino, kar je čisto razumljivo. Oni so tisti, ki najbolj trpijo. A tudi mi nismo v redu."
A Marija kljub temu Moskve ne želi zapustiti, saj v prestolnici prebiva njena mama. "Lažje bi bilo oditi. Kar zmrazi me, ko razmišljam, kaj vse naju lahko doleti," je povedala. Dodala je, da se hkrati vsakodnevno spopada z mislimi, če je za invazijo kriva tudi sama.
S podobnimi mislimi se sooča tudi Soldatov, saj da ruska propaganda in Putinove navedbe popolnoma spreminjajo rusko identiteto. Ker se ne strinjajo z načeli Rusije kot države, niti ne vedo, ali so še Rusi. Izprašujejo tudi zgodovino. "Ponosni smo bili, da je Rusija pomagala zmagati boj proti nacistični Nemčiji, sedaj pa smo ga znova začeli. Putin pa operacijo označuje tudi kot boj proti nacizmu. To ni prav," je končal Soldatov.
Vsi trije sogovorniki pa so obenem tudi poudarili, da se zavedajo, kako težko je razumeti trenutne razmere v Rusiji, sploh vpliv tako močne avtoritete.
