Kar 39 znanstvenikov in akademikov iz Azije, Evrope in ZDA je podpisalo pismo, ki so ga naslovili na indijskega predsednika Droupadija Murmuja in zapisali: "Če se bo projekt nadaljeval, četudi v omejeni obliki, menimo, da bo to smrtna obsodba za tamkajšnje prebivalce, kar je enakovredno mednarodnemu zločinu genocida."
Na Nikobarskih otokih sta namreč dve etnični avtohtoni skupini – Nikobarci in Šompeni. S tem projektom bi bili najbolj ogroženi slednji, ki živijo na Velikem Nikobarju. Gre za gost gozdnat otok s površino 900 kvadratnih kilometrov, ki leži približno 1300 kilometrov vzhodno od indijskega mesta Chennai in le slabih 150 kilometrov severozahodno od Aceha na indonezijskem otoku Sumatra, kjer živi od 100 do 400 pripadnikov plemena, piše Guardian.

Šompeni so odvisni od deževnega gozda in imajo zelo malo stikov z zunanjim svetom. Ker so že tako dolgo izolirani, akademiki menijo, da bi lahko umrli od raznih bolezni, če bi prišli v stik s tujci. Tudi vladni načrti namreč ne vključujejo ničesar o tem, kaj se bo zgodilo s plemeni, razen navedbe, da se lahko "avtohtoni prebivalci preselijo, če bo to potrebno". Na otoku živi tudi nekaj Nikobarcev, a so oni bolj izpostavljeni zunanjemu svetu in kot taki niso tako zelo ogroženi.
Vlada namreč meni, da je projekt ključnega pomena za varnost in obrambo, saj ima otok dobro strateško lego v Indijskem oceanu in se zoperstavlja vse večji prisotnosti Kitajske v regiji. Poleg tega Nikobarski otoki skupaj z Andamanskimi otoki ležijo na eni žnajbolj prometnih svetovnih pomorskih poti. Časa za ustavitev projekta tako drastično primanjkuje, kabinet predsednika države pa naj bi ga odobril že v prihodnjih mesecih. Pristanišče v zalivu Galathea bi lahko začeli graditi že pred koncem leta 2024, dokončano pa naj bi bilo do leta 2028. Ministrstvo za okolje je že odobrilo posek 850.000 dreves na otoku.
"Ta projekt bo pomemben mejnik pri razvoju Indije, ki bo postala samozavestna in neodvisna država, ter bo podprl gospodarski razvoj države," je poudaril Sarbananda Sonowal, minister za pristanišča, ladijski promet in vodne poti.
Številne organizacije opozarjajo na škodljivost projekta
"Ne bi pisali, če ne bi bili povsem realistični glede tega, kakšne posledice bi predlagan projekt imel za plemena, ne glede na to, kako napreden bo," je dejal eden od podpisnikov pisma, Mark Levene, profesor zgodovine na univerzi Southampton.
V opozarjanje o škodljivosti projekta so se vključile tudi številne organizacije za človekove pravice. "Šompeni so nomadi in imajo jasno določena ozemlja. Projekt bo neposredno uničil štiri njihova naselja ter njihova južna lovna in prehranjevalna območja," so opozorili iz organizacije Survival International. "Nedvomno se bodo poskušali umakniti z uničenega območja, vendar ne bodo imeli veliko prostora. Da bi se izognili genocidu, je treba ta smrtonosni megaprojekt umakniti."
S tem, da bo projekt slabo vplival na plemena, se strinja tudi nacionalna komisija, ki se ukvarja s plemeni na indijskih otočjih. Po njihovih besedah se vlada ni posvetovala z njimi pred odločitvijo, ki bo "negativno vplivala na življenje lokalnih plemen". Tudi okoljevarstveniki niso zadovoljni in so izrazili zaskrbljenost zaradi vpliva projekta na biotsko raznovrstnost in ekologijo. Na Velikem Nikobarskem otoku namreč živi več endemičnih vrst, med njimi tudi dolgorepi makaki, drevesni škrjanci in sove. Galanthea, kjer želijo zgraditi pristanišče, pa je (za zdaj) domovanje morske želve usnjarice.

Okoljska organizacija Conservation Action Trust iz Mumbaja je že vložila peticijo za prekinitev, vendar neuspešno. "V sklepu sodišča je bilo navedeno, da se ne bo vmešavalo v dovoljenja in da so ministrstva poskrbela za vsa vprašanja in dvome," je dejala Debi Goenka, ustanoviteljica organizacije.
No, na vse izraze skrbi pa odgovarja minister za plemenske zadeve Arjun Munda, ki je poudaril, da se bo projekt izvajal z največjo previdnostjo, da se ohrani svetost kraja in njegovih prebivalcev. "Na terenu so ekipe z različnih ministrstev, da bi zagotovile uspeh tega projekta, ne da bi pri tem motile biotsko raznovrstnost in ljudi."
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.