Grenlandski predsednik vlade Mute Egede je le nekaj tednov po izjavi Donalda Trumpa o ameriškem lastništvu in nadzoru nad Grenlandijo izrazil željo po tesnejšem sodelovanju Grenlandije z drugimi državami. "Čas je že, da sami naredimo korak in oblikujemo svojo prihodnost, tudi glede tega, s kom bomo tesno sodelovali in kdo bodo naši trgovinski partnerji," je dejal.
Gibanje za neodvisnost je v zadnjih letih na Grenlandiji doživelo razmah, deloma zaradi razkritij neprimernega ravnanja danskih oblasti v 20. stoletju, vključno s kampanjo za neprostovoljno kontracepcijo, ki se je začela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Grenlandija je bila do leta 1953 danska kolonija, zdaj je samoupravno ozemlje Danske, leta 2009 pa je z glasovanjem pridobila pravico zahtevati neodvisnost. Leta 2023 je grenlandska vlada predstavila svoj prvi osnutek ustave, poroča Reuters. "Zgodovina in trenutne razmere so pokazale, da naše sodelovanje s Kraljevino Dansko ni uspelo ustvariti popolne enakosti," je dejal Egede.
"Zdaj je čas, da naša država naredi naslednji korak. Tako kot druge države na svetu si moramo prizadevati za odstranitev ovir za sodelovanje – ki jih lahko imenujemo spone kolonializma – in iti naprej," je dejal. Dodal je, da bodo o neodvisnosti odločali prebivalci Grenlandije, vendar ni povedal, kdaj bi lahko potekal referendum.
Medtem ko večina od 57.000 prebivalcev Grenlandije podpira neodvisnost, obstajajo delitve glede časovnice in možnega vpliva na življenjski standard.
Grenlandska vlada je sicer dvakrat zavrnila ponudbe Trumpa za nakup otoka, leta 2019 in znova lani, pri čemer je Egede zatrdil, da je "Grenlandija naša. Nismo naprodaj in nikoli ne bomo naprodaj".
Egede v govoru ni omenjal Trumpa ali ZDA. Glavno mesto Grenlandije Nuuk je sicer bližje New Yorku kot danska prestolnica Kopenhagen.
Kljub bogastvu rudnin, nafte in zemeljskega plina grenlandsko gospodarstvo ostaja krhko, močno odvisno od ribolova in letnih donacij Danske.
Parlamentarne volitve na Grenlandiji bodo potekale 6. aprila.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.