Grška policija nad prebežnike znova s solzivcem. Hrvaška razmišlja o vojski na meji

Grške varnostne sile so danes ponovno uporabile solzivec in šok granate proti migrantom na turško-grški meji. Več sto migrantov je namreč pri kraju Kastanies na meji s Turčijo poskušalo prečkati mejo in na tak način vstopiti v Grčijo oziroma Evropsko unijo. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v govoru v Ankari posvaril, da bo proti Evropi kmalu krenilo na milijone migrantov in beguncev. Ob tem je dejal, da Turčija ne more nositi bremena novega vala sirskih beguncev, njegove besede povzema BBC. Iz Idliba je proti turški meji zaradi bojev med sirskimi vladnimi silami in uporniki, ki jih podpira Turčija, zbežalo okoli milijon ljudi. V državi pa se naj bi nahajalo 3,7 milijona prebežnikov. 

Erdogan je ob tem dejal, da Evropska unija ni zagotovila pomoči pri ponovni naselitvi sirskih beguncev na t.i. varna območja v Siriji. 

Pred Lezbosom umrl otrok 

Pred obalo Lezbosa je danes potonil čoln z več deset migranti na krovu. Pri tem je umrl štiriletni deček iz Sirije, drugega so morali odpeljati v bolnišnico. "Zdravniki so poskušali rešiti otroka, a zaman," izjavo policije navaja Guardian. Dodajajo, da so ob tem rešili 46 ljudi, ki so sedaj na varnem.

Grška vlada je danes medtem potrdila, da so ponoči preprečili prečkanje meje 9877 prebežnikom. Okoli 1000 migrantom in beguncem pa naj bi od nedelje zjutraj uspelo zaobiti obalno stražo in pristati na Egejskih otokih. 

Nekateri tuji mediji, med njimi Reuters, medtem poročajo, da naj bi zaradi poškodb umrl še en begunec iz Sirije, po tem ko so grške varnostne sile preprečile prečkanje meje. Dopisnik BBC je na Twitterju objavil posnetek, ter ob tem zapisal, da je pripadnik grških varnostnih sil ustrelil sirskega begunca. Grška vlada je informacije označila za lažne. 

Mejo z Grčijo doseglo 10.000 prebežnikov, grška vlada s poostrenim varovanjem meje 

Grški premier Kiriakos Micotakis je sicer v nedeljo zvečer preko Twitterja sporočil, da Grčija zaradi vse večjega pritiska migrantov iz Turčije na njene meje, naslednji mesec dni ne bo sprejemala prošenj za azil. Ob tem je krizo na meji označil za grožnjo nacionalni varnosti: "Meje Grčije so zunanje meje Evrope. Zaščitili jih bomo," je Micotakis sporočil na Twitterju in sporočil vsem, ki skušajo prečkati mejo z Grčijo, naj se obrnejo ali pa jih bodo poslali nazaj.

Tiskovni predstavnik grške vlade Stelios Petsas pa je ostre besede namenil uradni Ankari, ki jo je obtožil, da prebežnike uporablja kot politično orodje, s katerim želi izvajati diplomatski pritisk. "Namesto da bi nadzorovala tihotapske mreže, je Turčija sama postala tihotapska mreža." 

Spomnimo, da je Turčija pred dnevi potrdila, da ne bo več zadrževala migrantov, ki želijo v Evropo, nakar je proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo več kot 70.000 migrantov. Grčija je Turčijo obtožila, da namerno povzroča novo migrantsko krizo in da daje migrantom napačne informacije. Ankara se je sicer za odprtje poti proti Evropi za migrante odločila, potem ko je bilo v Siriji v četrtek ubitih 33 turških vojakov. V Turčiji je skupaj kar okoli 3,6 milijona beguncev iz Sirije, kar predstavlja okoli štiri odstotke celotnega prebivalstva Turčije.

Prihod več desettisoč beguncev in migrantov na meje Grčije in s tem tudi Evropske unije je sprožil zaskrbljenost glede ponovitve krize iz leta 2015, ko je Grčija postala glavna vstopna točka za več kot milijon prebežnikov – večina jih je bežala pred sirsko državljansko vojno. Morebitni novi migrantski in begunski val skrbi tudi lokalno prebivalstvo. "Kar se je dogajalo leta 2015, se ponavlja. Tisoči so na naših mejah," je za AFP dejala 63-letna Panayiota iz obmejne vasi Kastanies. "Doživljamo neskončno migrantsko krizo, in kaj počne Evropa? Na mejah je na tisoče migrantov, poti nazaj za njih ni," pa je dejal Yannis Siskoglou iz vasi Marassia.

Na meji in mejnih prehodih je močno poostrena policijska prisotnost, prebežniki pa se poskušajo na vse načine, tudi s prečkanjem reke, prebiti skozi mejo. V nedeljo so izbruhnili spopadi in nasilje, policija pa je proti prebežnikom uporabila solzivec in vodni top.

Oblasti so okrepile mejne patrulje, z zvočniki pa pozivajo prebežnike, naj ostanejo na turški strani meje. Grška vlada je vzpostavila tudi sistem, ki na tuje mobilne telefone, ki se približajo meji, avtomatsko pošlje sporočilo: "Grčija je poostrila varovanje meje. Ne poskušajte prečkati meje nelegalno." 

Grčija zaprosila za pomoč EU, Frontex pošilja dodatno osebje 

Micotakis je v luči krize na meji za pomoč zaprosil Evropsko unijo v skladu s 3. odstavkom 78. člena pogodbe o delovanju EU. Ta člen pravi, da lahko Svet EU "v primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi nenadnega prihoda državljanov iz tretjih držav" na predlog Evropske komisije sprejme začasne ukrepe v korist članic, ki jih to zadeva.

Micotakis je ob tem še napovedal, da si bo mejo s Turčijo v torek ogledal skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Skupaj bosta obiskala mejni prehod Evros. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že izrazila veliko zaskrbljenost. Dejala je, da sta z Michelom v stalnih stikih s predsednikoma vlad Grčije in Bolgarije, Micotakisom in Bojkom Borisovom. Zatrdila je, da jima bo EU zagotovila dodatno podporo, vključno s silami Frontex na kopenski meji.

Kot jev Varšavi pojasnil izvršni direktor Frontexa Fabrice Leggeri, je agencija pristojna za pomoč državi članici, ki se sooči z izrednimi razmerami in zaprosi za podporo v obliki osebja in opreme, so sporočili iz Frontexa.

Agencija je že povečala svoje nadzorne kapacitete ter premešča policiste z drugih operacij, da bi zagotovil pomoč. Zdaj v sodelovanju z Grčijo pripravlja načrt za hitro posredovanje na meji.

Ko bo načrt z Grčijo dogovorjen, bo Frontex zaprosil države EU in članice schengenskega območja, naj prispevajo obmejne policiste in ostalo osebje iz nabora 1500 ljudi za hitro posredovanje. Kot je še dejal Leggeri, naj bi države prispevale osebje v petih dneh in opremo v desetih dneh. Grčiji naj bi pomagali tudi pri registraciji migrantov in beguncev ter pri varnostnih pregledih.

Slovenski premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle, je danes že napovedal, da bo Slovenija v okviru sodelovanja s Frontexom v Grčijo napotila 25 policistov.

Leggeri je še dejal, da bo Frontex s prihodnjim letom za hitro posredovanje na meji lahko uporabil tudi 700 svojih pripadnikov, kar bo agenciji omogočilo večjo prožnost. Nova stalna enota naj bi do leta 2027 štela 10.000 članov. "Danes pa se v celoti zanašamo na članice EU in schengna, da bodo priskočile na pomoč v tem pomembnem času," je dejal.

Vodstvo EU odhaja na grško-turško mejo

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli bodo grško kopensko mejo obiskali v spremstvu grškega premierja Kiriakosa Micotakisa.

Von der Leynova je dan pred obiskom v Bruslju izpostavila, da je Turčija resda v težavnem položaju, a da ukrepanje, ki smo mu priča, ne more biti odgovor oziroma rešitev.

V Bruslju sicer še vedno pozivajo k spoštovanju migracijskega dogovora, ki sta ga EU in Turčija sklenili marca 2016. V skladu z dogovorom je mogoče vse nezakonite migrante, ki pridejo na grške otoke iz Turčije, vrniti nazaj v Turčijo. Za vsakega Sirca, ki ga vrnejo v Turčijo z grških otokov, lahko drugega Sirca zakonito preselijo iz Turčije v unijo.

Hrvaška razmišlja o vojski na meji

Hrvaški premier Andrej Plenković je v nedeljskem pogovoru za hrvaško televizijo potrdil, da je Hrvaška kot predsedujoča Svetu EU v intenzivni komunikaciji z vrhom unije, Grčijo in Bolgarijo zaradi usklajevanja skupnega stališča, potem ko je Turčija prejšnji teden potrdila, da ne bo več zadrževala migrantov, ki želijo v Evropo.

Menil je, da dogodki terjajo "evropski odgovor v neposrednih politično-diplomatskih pogovorih s Turčijo". Menil je tudi, da je možno ohraniti dogovor s Turčijo glede preprečevanja nezakonitih migracij. V skladu s tem dogovorom je EU Turčiji obljubila šest milijard evrov za oskrbo skoraj štirih milijonov beguncev iz Sirije. Plenković je ob tem dejal, da potekajo prizadevanja, da bi problem reševali pri njegovem izvoru, torej v Siriji.

Plenković je prepričan, da grški premier Micotakis ne bo dovolil nezakonitih prehodov turško-grške meje, kot je to počela prejšnja grška vlada z Aleksisom Ciprasom na čelu. Napovedal, da bodo z vsemi sredstvi pomagali pri varovanju zunanje meje EU ter da pripravljajo izredno srečanje notranjih ministrov držav članic EU.

Na vprašanje, kako se bo Hrvaška odzvala, če bo večje število migrantov prišlo na njene meje, in kdaj bo čas, da bodo poslali hrvaške vojake na mejo, je Plenković odgovoril, da o tem še ne razmišljajo. Po njegovih besedah mejo uspešno nadzira približno 6500 obmejnih policistov. "Če bo prišlo do večje eskalacije, pa bomo razmislili, ali je treba napotiti še pripadnike hrvaške vojske," je še povedal Plenković.

Avstrija in Madžarska enotni v boju proti nezakonitim migracijam

V Nickelsdorfu na avstrijsko-madžarski meji sta se danes sestala notranja ministra Avstrije in Madžarske, Karl Nehammer in Sandor Pinter. Avstrijski minister je po pogovorih napovedal, da namerava Grčijo in druge zaradi nezakonitih migracij prizadete države na Balkanu podpreti "kadrovsko, materialno in finančno". Dodal je, da so avstrijske oblasti sedaj bolje pripravljene na morebitni nov migrantski val kot leta 2015. Podrobneje o konkretnih načrtih pa Nehammer ni želel govoriti, da migranti tega ne bi izkoristili. 

Madžarski notranji minister je poudaril, da se bo vsak poskus nezakonitega prečkanja meje končal v centru, v katerem bodo preverjali upravičenost do azila. "V teh prehodnih conah bomo pogledali, ali je kdo upravičen do mednarodne zaščite ali ne, ali je zdrav ali ne," je dodal.

Avstrijski notranji minister je sicer danes madžarskemu kolegu Pinterju simbolično posredoval skupino policistov in policistk, ki bodo delovali na madžarsko-srbski meji. 19 pripadnikom naj bi sledila še dva policijska vodnika s službenim psom.

UNHCR: Grčija nima pravnih podlag za prekinitev azilnega postopka

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) se je zavzel za več solidarnosti z migranti, ki se iz Turčije podajajo na pot v Evropo. Ob tem so v Ženevi poudarili, da Grčija, na mejo katere prihaja vedno več migrantov, nima pravnih podlag za prekinitev azilnega postopka.

Prav tako tamkajšnje oblasti po mnenju UNHCR ne bi smele prispevati k dodatnemu trpljenju migrantov. Ne da bi UNHCR izrecno omenil nedavno uporabo solzivca s strani grške policije nad migranti, je danes pozval, da "bi se morale države vzdržati uporabe prekomerne ali nesorazmerne sile".

"Vse države imajo pravico do nadzora svojih meja in upravljanja nezakonitih gibanj, a hkrati se morajo vzdržati uporabe prekomerne ali nesorazmerne sile in ohraniti sistem obravnave prošenj za azil na urejen način," je poudaril UNHCR. Dodal je, da lahko samo EU kot povezava sprejme odločitev glede izrednih ukrepov, ki jih je sprejela Grčija, ter da Atene tega ne morejo narediti same.

"Ne morejo prekiniti mednarodno priznane pravice do azila ter načela nevračanja, ki sta izpostavljena tudi v zakonodaji EU," so še opozorili v Ženevi.