Gradnja bunkerjev, obvezni vojaški rok in izjemno povečanje vojaške industrije

Na severu Evrope se pripravljajo na gradnjo bunkerjev, na Hrvaškem na obvezno služenje vojaškega roka, v Nemčiji na izjemno povečanje vojaške industrije. Govora je povsod in samo o vojni. Morali pa bi govoriti in se pogajati o miru. 

Medtem ko so v Kijevu in Harkovu spet preštevali mrtve in ranjene v izčrpavajoči vojni, ki jo je zanetila Rusija, je zveza Nato v Bruslju podpisala pogodbo o nabavi 220 tisoč topniških granat v vrednosti skoraj 1,2 milijarde evrov.  

"To je pomembno za obrambo lastnega ozemlja, za izgradnjo lastnih zalog, pa tudi za nadaljnjo podporo Ukrajini. Podprli bomo Ukrajino s sistemi ter orožjem in strelivom, ki jih potrebujejo, da prevladajo kot suverena neodvisna država," je odločitev o nakupu komentiral generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in dodal, da je vojna v Ukrajini postala vojna za strelivo. Orožja zmanjkuje tudi Rusiji, ki, kot trdi Velika Britanija, balistične rakete in topniške izstrelke kljub sankcijam nabavlja v Severni Koreji.  

"Morali smo začeti vojaško operacijo proti preveč vnetemu zločinskemu režimu," vztraja ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Moskvo jezi težnja Kijeva, da vstopi v zvezo Nato, ki se krepi. Finska je že članica, Švedska bo kmalu. Da se zavezništvo ne bo pustilo ustrahovati, dokazuje tudi z največjo, štirimesečno vojaško vajo po koncu hladne vojne, ki se bo začela ta teden.

"Steadfast Defender 24 bo jasen dokaz naše enotnosti, naše moči in naše odločenosti, da zaščitimo drug drugega, da seveda zaščitimo naše vrednote in mednarodni red, ki temelji na pravilih," je dejal general Christopher Cavoli, vrhovni poveljnik Nata v Evropi.  

Nizozemski admiral, predsednik Natovega vojaškega komiteja,  Rob Bauer pa svetuje, da bo švedska vlada državljane začela pripravljati na morebitno vojno. "Imeti moraš vodo. Imeti moraš radio na baterije. Imeti moraš baterijsko svetilko, da lahko preživiš prvih 36 ur," je že delil nasvete, kako se pripraviti. 

Zaradi neprijetnih izkušenj z Rusijo iz preteklosti naključju nočejo nič prepustiti baltske države. Litva, Latvija in Estonija so v soboto v Rigi podpisale dogovor o baltski obrambni liniji, gradnji sistema bunkerjev na mejah z Rusijo in Belorusijo.   

Hrvaška vlada medtem želi znova uvesti obvezni vsaj enomesečni vojaški rok. V vojski so v odzivih previdni. "To je prvovrstno politično vprašanje, na katerem se bodo lomila velika kopja. Jaz lahko govorim samo o tem , da se mi zdi varnostna situacija zahtevna," je dejala prodekanja Vojaške akademije Zagreb, brigadirka Vesna Trut.

Enako kot hrvaška vlada razmišlja tudi nemški obrambni minister, saj, kot je dejal, mora država nujno okrepiti obrambo in se pripraviti na morebitno vojno. Grožnje, svarila, napetosti, rožljanje z orožjem in še vojna na Bližnjem vzhodu so voda na mlin evropski vojaški industriji, ki že beleži rekordne dobičke.