Golob s Harrisovo in Guterresom o tem, kako preprečiti katastrofo v Rafi

Predsednik vlade Robert Golob se danes in jutri udeležuje 60. Münchenske varnostne konference. Danes se je sestal s podpredsednico Združenih držav Amerike Kamalo Harris in generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov Antoniom Guterresem.

Golob in podpredsednica Harrisova sta potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za krepitev sodelovanja, predvsem na področju energetike in gospodarstva. Gospodarski odnosi med državama so dobri, veliko je še priložnosti za izboljšave. Naslovila sta tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na Gazi.

Z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov Guterresem sta spregovorila o tragediji v Gazi, kjer je še posebej zaskrbljujoča situacija v Rafi ter o vprašanju financiranja UNRWA. Predsednik vlade je izrazil močno podporo delu OZN ter se zahvalil za dosedanje izjemno sodelovanje, generalni sekretar Guterres pa je naše aktivnosti v varnostnem svetu OZN ocenil kot izjemne in neprecenljive.

Kot je premier dr. Golob napovedal, se je v dvostranskih pogovorih posvetil trenutnim varnostnim razmeram na Bližnjem vzhodu s poudarkom na dogajanju v Gazi. Poudaril je pomembnost in nujnost iskanja mednarodnih rešitev za takojšnjo prekinitev spopadov ter preprečitev humanitarne katastrofe v Rafi.

Dan v Munchnu bo premier Golob zaključil s srečanjem z visokim komisarjem Združenih narodov za begunce Filippom Grandijem.

V soboto bo na povabilo organizatorjev konference kot častni govorec sodeloval na panelu o reformi Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (VS OZN). "Povabilo na enega izmed najbolj prepoznavnih političnih panelov varnostne konference predstavlja priznanje vladi in njenim zunanjepolitičnim prizadevanjem za mir in varnost na svetu. Hkrati pa predstavlja priložnost, da Slovenija predstavi svoje poglede na reformo VS OZN," so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Ob robu konference se bo premier Golob v soboto na povabilo Fundacije BMW in v sodelovanju z Blejskim strateškim forumom (BSF) udeležil še razprave o nujnih reformah zastarelega institucionalnega okvira svetovnega upravljanja.

Sestal se bo tudi s predsednikom vlade Katar, šejkom Mohammedom bin Abdulrahmanom Al Thanijem, z generalnim direktorjem Svetovne zdravstvene organizacije Tedrosom Adhanomom Ghebreyesusom, generalno direktorico Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjano Spoljarić Egger in predsednikom Open Society Fundacije Alexandrom Sorosem.

Gre za najpomembnejšo varnostno konferenco na svetu, kjer razprave potekajo na najvišji ravni o najpomembnejših aktualnih zunanjepolitičnih in varnostnih izzivih. V luči zaostrenih varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu bo konferenca med drugim priložnost za premislek o enotnosti in političnih zavezah na pravilih temelječega mednarodnega reda.

Guterres ob odprtju Münchenske varnostne konference posvaril pred razdrobljenostjo v svetu

"Celo obdobje hladne vojne je bilo v nekaterih pogledih manj nevarno," je dejal Guterres. Kot je pojasnil, sta bili ZDA in Rusija celo takrat pripravljeni nekoliko sodelovati.

Posvaril je, da še danes sicer obstaja nevarnost jedrskega konflikta, pridružuje pa se tudi izziv podnebne krize in nevarnost nenadzorovane umetne inteligence. "Danes smo priča temu, da države delajo, kar hočejo, brez odgovornosti," je dejal.

V svojem govoru na MSC je še pozval k pravični in trajni mirovni rešitvi za Ukrajino, Rusijo in svet. Osnova za to mora biti po njegovem prepričanju spoštovanje ozemeljske celovitosti suverenih držav. Opozoril je, da je izguba človeških življenj grozljiva, vojna pa ima posledice tudi za svetovno gospodarstvo in države v razvoju.

Glede Bližnjega vzhoda je posvaril pred posledicami, ki bi jih imela izraelska ofenziva na Rafo, kjer je zatočišče našlo več kot 1,3 milijona razseljenih Palestincev, ki so že tako na robu preživetja. "Večkrat sem pozval k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev ter k humanitarni prekinitvi ognja. To je edini način za obsežno povečanje dostave pomoči v Gazo," je dejal Guterres.

Po njegovih informacijah humanitarne operacije v enklavi še komaj delujejo. Stopnja uničenja in smrti je nepredstavljiva, je dodal. V Münchnu se je danes začela tradicionalna tridnevna konferenca o globalni varnosti, ki vsako leto v bavarsko prestolnico povabi številne politike in strokovnjake. Med osrednjimi temami bodo letos konflikti v Ukrajini, Gazi in drugod ter podnebne spremembe in migracije.

Harrisova zagotovila nadaljnjo podporo Natu in zaveznicam

Ameriška podpredsednica Kamala Harris je danes na Münchenski varnostni konferenci zagotovila, da so ZDA zavezane zvezi Nato, ki je po oceni ameriške vlade osrednjega pomena za globalno varnost. Poudarila je še, da izolacija ni rešitev, in se zavzela za nadaljnje sodelovanje z zavezniki, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nato so ustanovili z eno preprosto idejo, napad na eno izmed članic je napad na vse, je dejala Harrisova. Te obljube so se vse države članice vedno držale, tudi po terorističnem napadu na ZDA 11. septembra 2011, je poudarila.

Prepričana je, da izolacija ni rešitev, s čimer se je postavila proti nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, čeprav njegovega imena ni neposredno omenila, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pred dnevi je namreč Trump, ki si znova želi postati predsednik ZDA, razburil z izjavo, da bi Rusijo spodbudil k napadu na članice Nata, ki ne bi izpolnjevale finančnih obveznosti.

Harrisova je zagotovila, da bodo ZDA obdržale svojo vodilno vlogo v svetu. "Moramo stati ob strani svojim zaveznikom ... to nas dela močne," je dodala podpredsednica.

V govoru na konferenci je posvarila še pred morebitnim propadom dogovora o nadaljnji pomoči Ukrajini v ameriškem kongresu, kjer je senat že podprl pomoč, to pa mora storiti še predstavniški dom. Neuspeh bi bil po njenem prepričanju darilo za ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Prizadevali si bomo za zagotovitev ključnega orožja in virov, ki jih Ukrajina nujno potrebuje," je dodala.

V Münchnu se je danes začela tradicionalna tridnevna konferenca o globalni varnosti, ki vsako leto v bavarski prestolnici gosti številne politike in strokovnjake. Med osrednjimi temami bodo konflikti v Ukrajini, Gazi in drugod ter podnebne spremembe in migracije.