Golob: Slovenija za postopno približevanje držav kandidatk uniji

Po Golobovih besedah se v EU vsi strinjajo, da glede nadaljnje širitve EU obstajata samo dve poti. Prva je sprememba notranjih pravil, "kar bo zelo dolgotrajen proces in najverjetneje ne bo uresničen v roku leta ali dveh". Druga pa je določitev več stopenj v širitvenem procesu, saj bi le tako lahko širitev napredovala v zmernih časovnih rokih, je dejal.

Slovenija podpira postopno približevanje držav kandidatk, pri čemer se Golob zavzema za to, da bi čim prej določili, kateri bi bil prvi korak v procesu. Pričakuje, da bodo o tem govorili že danes. "Verjetno je prva stopnja povezana predvsem z notranjim trgom na eni strani, pa tudi z vprašanji varnostnih in obrambnih politik na drugi strani, tako da jaz mislim, da se tukaj da uravnotežiti pričakovanja in zahteve," je pojasnil.

Poleg tega meni, da bi morale članice prehod kandidatk med posameznimi stopnjami potrjevati s kvalificirano večino, kar pomeni s podporo 55 odstotkov držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU. "Na ta način bi bil lahko napredek pri vseh kandidatkah merljiv, hkrati pa tudi dovolj postopen, da bi lahko kandidatke temu sledile. Danes na nek način opažamo, da pri kandidatkah ni prave motivacije," je povedal premier.

Proces je namreč trenutno po njegovih besedah zastavljen tako, da se dolgo ne zgodi nič, nato pa naenkrat postanejo polnopravne članice. "To je z motivacijskega vidika izjemno slabo in se je v zadnjih 15 letih pokazalo, da v resnici ne deluje," je poudaril Golob.

Voditelji držav članic EU na neformalnem zasedanju v španski Granadi začenjajo razpravo o prihodnjih strateških prioritetah EU in njeni pripravljenosti na nadaljnje širitve.

Širitev unije je namreč z rusko agresijo na Ukrajino znova dobila zagon. Govorili bodo o morebitnih institucionalnih spremembah, spremembah odločanja ter financiranju razširjene unije. Pričakovati je, da bodo razpravljali tudi o tem, do kdaj bi morale biti EU in države kandidatke pripravljene na širitev. Po mnenju predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela bi se moralo to zgoditi do leta 2030.