Golob: Slovenija bo vztrajala glede BiH tudi do jutra, če bo treba

"Do sedaj ni bilo govora o blokadi, tudi ni bilo potrebe," je premier Robert Golob povedal glede poročanja nekaterih tujih medijev, da bosta Slovenija in Avstrija blokirali sprejetje sklepov vrha, če BiH ne bo prejela statusa kandidatke za članstvo v EU.

"Tisto, kar je pomembno, je to, da smo oboji zelo za to, da se Bosni in Hercegovini podelili status kandidatke še danes in brez dodatnih pogojev, ki bi tak status kakorkoli oteževali," je še poudaril Golob.

Dodal je, da je Ukrajina zgodba zase in da Slovenija pod nobenim pogojem ne bo blokirala podelitve statusa tej državi. "Ampak to ne pomeni, da ne bomo vztrajali, če bo treba, tudi do jutra, v zvezi z BiH," je bil jasen premier.

Menil je, da je danes treba najti konsenz glede statusa kandidatke za Bosno in Hercegovino, kakršenkoli že bo. Po njegovih besedah obstaja več možnih poti, pri čemer bodo videli, kje bi lahko našli konsenz.

Izpostavil je, da ni pomembno, s čim bo zadovoljna Slovenija, ampak da se da signal prebivalcem BiH, da bodo oni zadovoljni, da bodo oni še obdržali upanje, enako kot dajemo upanje v Ukrajini.

"Ker tudi prebivalke in prebivalci BiH niso sami odgovorni za razmere, v katerih so se znašli, tudi oni so bili v vojni že pred dvajsetimi leti in zdaj upanja počasi zmanjkuje," je poudaril.

Predsednik slovenske vlade je že minuli teden med obiskom v Bruslju napovedal, da bo na svojem prvem vrhu EU podal predlog, da se status kandidatke za članstvo takoj dodeli tudi BiH.

V skladu s predlogom bi morala ta zahodnobalkanska država nato sprejeti zakone, opredeljene v političnem dogovoru, ki so ga politične stranke iz BiH dosegle na pogovorih v Bruslju sredi meseca. To so zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu, zakon o sodiščih, zakon o preprečevanju konflikta interesov ter zakon o javnem naročanju.

A ta predlog ima vsaj zaenkrat bolj malo podpore. Izrecno sta ga po neuradnih informacijah v dneh pred vrhom od drugih članic podprli le Avstrija in Madžarska. Je pa temu naklonjenih še nekaj drugih držav.

Slovenija bo po navedbah virov pri EU skušala doseči vsaj, da se pobuda za podelitev statusa kandidatke BiH z določeno časovnico vključi v sklepe vrha, ki se bo sklenil v petek. Pri tem se omenja možnost, da bi ga prejela na decembrskem vrhu EU.

Premier Golob je komentiral tudi srečanje voditeljev EU s kolegi iz držav Zahodnega Balkana, ki je potekalo pred zasedanjem Evropskega sveta. Glede razočaranja voditeljev iz regije je povedal, da je to upravičeno, saj so bilateralna vprašanja iz zgodovine prevladala nad evropsko idejo.

"In ko to države Zahodnega Balkana občutijo na lastni koži, so upravičeno razočarane, frustrirane. To zagotovo ni pravo sporočilo, ki ga dajemo ljudem, ki tam živijo. Ne glede na politiko jaz mislim, da se moramo zavedati, da so tam ljudje, ki v resnici v Evropski uniji vidijo edino prihodnost, zdaj pa mi kažemo čuden obraz," je poudaril premier.

Fajon: Države Zahodnega Balkana spet postajajo države geopolitičnega boja

V Bruslju se mudi tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ki se je pred začetkom Evropskega Sveta udeležila vrha Stranke Evropskih socialistov in socialnih demokratov (PES). "Izgubili smo kredibilnost do držav Zahodnega Balkana, ki čakajo na status kandidatk za EU. Te države spet postajajo države geopolitičnega boja," je poudarila.

"Verodostojnost širitvenega procesa bomo ohranili le tako, da EU pospeši dodelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini, odpre pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo ter omogoči vizumsko liberalizacijo za Kosovo. Potrebujemo jasen političen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana," je prepričana ministrica Fajon.

Milanović in Plenković v besednem spopadu zaradi BiH 

"Slišimo, da bosta status kandidatke dobili Ukrajina in Moldavija. Prav, naj Ukrajina dobi status kandidatke, vendar ima, tako kot tudi Moldavija, velike probleme," je na današnji novinarski konferenci, ki jo je sklical v luči vrha EU, izjavil Zoran Milanović. Dodal je, da je to priložnost, da status kandidatke dobi tudi BiH, in sicer kot "znak zaupanja in upanja".

Hrvaški predsednik je izpostavil, da BiH postavljajo pogoj, da mora spremeniti volilni zakon, Ukrajini in Moldaviji pa ne. Pohvalil je prizadevanja slovenskega predsednika Boruta Pahorja, da BiH brezpogojno dodelijo status kandidatke za članstvo."Slovenski predsednik Borut Pahor piše pismo, v katerem zahteva, da BiH takoj dobi status kandidatke. Po sestanku v Rigi je to storilo še nekaj držav," je dejal in dodal, da ga je "sram, da takšna pisma piše slovenski predsednik, ne pa hrvaški premier".

Milanović je komentiral tudi napoved hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da bo naslednji teden v Evropski parlament poslan predlog odločitve o vstopu Hrvaške v schengenski prostor. Poudaril je, da je Hrvaška pogoje za vstop v schengen izpolnila že leta 2015 in da je vstop Hrvaške predvsem v slovenskem interesu.

Slovenci imajo na Hrvaškem okoli 150.000 nepremičnin, kar po oceni Milanovića pomeni okoli 450.000 ljudi, ki poleg drugih slovenskih gostov redno prihajajo Hrvaško. Če bo slovenska vlada blokirala vstop Hrvaške v schengen, se bo zato po mnenju Milanovića zamerila predvsem svojim državljanom.

Na kritike Milanovića se je odzval Plenković, ki je dejal, da je to temo osebno začel že marca. "Hrvaška je bolj in prej kot katera koli druga država, vidim zdaj v zadnjih petih dneh, da so zelo aktivni naši prijatelji iz Slovenije, kar je seveda zelo dobro in simpatično, toda v bistvu to tezo o statusu BiH že ves čas pelje Hrvaška," je dejal Plenković. 

"Vidim, da je imel Milanović zjutraj neko tiskovko, ki je še enkrat pokazala, da je človek povsem neseznanjen, izoliran, od tistega, kar se dogaja in potem govori stvari, ki nimajo veze z bistvom niti s tistim, kar mi tukaj ves čas počnemo. Seveda pa se borimo veliko bolj od njega, bolj konstruktivno, inteligentno za enakopravnost Hrvatov v BiH, kar bomo počeli tudi naprej," se je še odzval na Milanovićeve izjave. 

Hrvaški premier je hrvaškega predsednika obtožil, da deluje za ruske interese. "Jasno je, da on dela za nekoga, ki ni hrvaški, verjetno dela za nekoga, a ne samo on. Videl sem tudi Mesićeve izjave v Ivancu pred dnevi. Moramo se resno vprašati, kakšna je to ekipa in za čigave moskovske interese delajo. To zdaj postaja vse skupaj bolj jasno. Jaz delam za Hrvaško," je poudaril Plenković.

Kolumnist 24sata.hr Tomislav Kaluški se ob zadnjem besednem spopadu med predsednikoma države in vlade v svoji kolumni sprašuje, zakaj Milanović pravi, da ga je sram, ker pisma piše Pahor namesto hrvaškega premierja in zakaj v tem primeru pisma ni napisal kar sam, kot predsednik države. Kaluški še opaža, da je Milanović na današnji tiskovni konferenci očitno ubral drugačno smer kot v minulem obdobju. Namreč, dejal je, da ima EU zdaj priložnost, da "Bosni in Hercegovini pokaže palec navzgor, imamo priložnost, da vas povlečemo na svojo stran, ne na rusko". To pa je povsem drugačna pesem, od tiste, ki jo je "prepeval" v zadnjih mesecih, ko se je pojavljal kot eden najtesnejših zaveznikov "ruskemu agentu" in rušilnemu faktorju v BiH, Miloradu Dodiku, piše Kaluški.

Poleg Dodika se je namreč Milanović v zadnjem času postavil kot zaveznik Rusije na Balkanu, saj je pokazal veliko razumevanje za ruski napad na Ukrajino, Zahod in samo Ukrajino pa je obtožil, da so sami izzvali Putinovo agresijo. Hrvaški komentator vidi nenaden zasuk v Milanovićevi usmeritvi kot posledico večmesečnega padca njegove priljubljenosti v javnomnenjskih raziskavah, odkar je kot eden redkih državnikov EU stopil na stran Putina in Rusije. 

Odbor za zunanje zadeve bolgarskega parlamenta podprl odpravo blokade Severne Makedonije

Odbor za zunanje zadeve bolgarskega parlamenta je danes podprl francoski predlog za sprostitev blokade pristopnih pogajanj Severne Makedonije za članstvo v EU. Odbor je pooblastil vlado, da predlog sprejme, to pa mora sedaj potrditi še parlament, je na Twitterju sporočil profesor na sofijski univerzi in politični strokovnjak Dimitar Bečev.

Po nedavnih spremembah stališč bolgarske opozicije se zdi, da se je Bolgarija vseeno nekoliko približala odločitvi o odpravi veta, ki Severni Makedoniji onemogoča začetek pristopnih pogovorov za članstvo v EU.

Za posrednico med državama se je ponudila Francija, ki trenutno predseduje Svetu EU. Bolgarski premier Kiril Petkov je predlog Francije sprejel in ga po poročanju francoske tiskovne agencije AFP označil za zelo dobrega, saj naj bi ta zagotavljal, da bo morala Severna Makedonija pred začetkom pogajanj spremeniti svojo ustavo in vanjo vključiti Bolgare kot priznano etnično skupino.

Makedonski premier Dimitar Kovačevski je sicer danes v Bruslju dejal, da je trenutni predlog pogajalskega okvira za pristopna pogajanja Severne Makedonije in EU za Skopje popolnoma nesprejemljiv.

Petkov pa je ob prihodu na današnji vrh EU-Zahodni Balkan izrazil upanje, da bodo poslanci bolgarskega parlamenta o tem odločali v prihodnjih dneh. "Dokler ne bo odločitve parlamenta, ne jaz osebno ne vlada ne bosta spremenila bolgarskega stališča," je dejal.

Vendar pa je neimenovan diplomat EU po navedbah AFP dejal, da bi se glasovanje v bolgarskem parlamentu lahko odvilo že v ponedeljek. "Pričakujem, da bomo imeli veliko večino in da bo predlog sprejet," je dejal predsednik stranke Demokratična Bolgarija (DB) Hristo Ivanov.

Čeprav se Petkov zavzema za politiko približevanja Skopju, pa je bil to tudi eden od razlogov, da je v začetku meseca iz vladajoče koalicije izstopila stranka Obstaja takšen narod (ITN), zaradi česar je vlada postala manjšinska. V sredo je nato z glasovanjem o nezaupnici manjšinska vlada tudi padla, Petkov pa kljub temu zaenkrat ostaja na položaju.

Albanski premier kritičen do Bolgarije

Do Bolgarije in tudi drugih članic EU je bil medtem kritičen albanski premier Edi Rama. "Sramotno je, da članica Nata Bolgarija dve drugi državi v zavezništvu vzame za talki sredi vojne na evropskem dvorišču, drugih 26 držav članic EU pa mirno gleda," je dejal.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob prihodu na vrh EU-Zahodni Balkan dejal, da pozorno spremljajo dogajanje v Bolgariji. Začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo je za EU ključna prednostna naloga, je povedal.

Nemški kancler Olaf Scholz pa je poudaril, da države Zahodnega Balkana že 20 let čakajo na priložnost, da postanejo članice EU. "Po mojem mnenju je ključnega pomena, da ta obljuba postane kredibilna," je poudaril nemški kancler.

Več držav članic EU, tudi Slovenija, skuša podelitev statusa kandidatke Ukrajini in Moldaviji, o čemer bodo popoldne odločali voditelji EU, izkoristiti za dodaten zagon širitvi EU na Zahodni Balkan. Slovenski premier je na popoldanskem vrhu EU predlagal, da se status kandidatke podeli tudi Bosni in Hercegovini. Predlog sta zaenkrat poleg Slovenije izrecno podprli le Avstrija in Madžarska, navajajo viri pri EU, temu pa je naklonjenih še nekaj drugih držav. Slovenija bo po neuradnih informacijah skušala doseči vsaj, da se pobuda za podelitev statusa kandidatke BiH z določeno časovnico vključi v sklepe vrha.