Golob pri Bidnu o humanitarnem koridorju med Gazo in Jordanijo

Ameriško sodelovanje je pri izvedbi načrta seveda bistveno, saj brez zaščite največje Izraelove zaveznice ne bo mogoče govoriti o varni vzpostavitvi prepotrebnega koridorja. ZDA so sicer pred meseci poskušale vzpostaviti humanitarni pomol, ki je nemoteno deloval le nekaj dni, potem pa so zaradi številnih težav – večkrat so ga razbili valovi – odstopili od projekta in pomoč preusmerili v izraelsko pristanišče Ašdod, kamor sicer poleg humanitarne pomoči za Gazo prihaja tudi ameriško orožje za izraelsko vojsko. 

Iz kabineta predsednika vlade so po srečanju Roberta Goloba in Joeja Bidna sporočili, da sta voditelja "v pogovoru dotaknila tudi razmer na Bližnjem vzhodu, kjer je sta se strinjala, da bo nujno potrebno povezati ameriška in evropska prizadevanja za deeskalacijo na Bližnjem vzhodu in vzpostavitev humanitarnih koridorjev za dostavo humanitarne pomoči tako v Gazo kot v Libanon". 

"Verjamem, da sva na koncu prišla do skupnega razumevanja, da je treba narediti vse, da bi na Bližnjem vzhodu prišlo do prekinitve ognja, humanitarne pomoči in tudi izpustitve talcev. Mislim, da je dozorelo zrelo spoznanje, da je Jordanija, ki je naša skupna zaveznica, tisti otok stabilnosti, ki ga moramo vsi skupaj podpirati in da je tudi jordanski načrt za pomoč Gazi tudi tisti najbolj realističen,"  pa je za našo televizijo po obisku v Beli hiši povedal Golob. 

Trikrat s kraljem

Slovenija, ki je trenutno nestalna članica Varnostnega sveta ZN, že več mesecev stopnjuje svoj diplomatske napore za diplomatsko rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu, poleg tega pa podlagi zgodovinske zapuščine krepi vezi z državami tretjega sveta. Predsednik vlade Robert Golob se je tako letos že trikrat srečal z jordanskim kraljem Abdulahom II.  

Na nekaterih srečanjih, ki sta se jih udeleževala Golob in kralj Abdulah II. so bili prisotni tudi visoki predstavniki EU, med njimi predsednica komisije Ursula von der Leyen, EU pa je bližnjevzhodni državi dala vedeti, da prepoznava njeno varnostno vlogo na Bližnjem vzhodu, še posebej v okviru aktualnega konflikta.

Najprej sta se Golob in Abdullah II. sestala februarja v Münchnu, ko sta se oba zavzela za zaustavitev humanitarne katastrofe, trajen mir in rešitev dveh držav. Prišlo je tudi do praktičnega dogovora med državama, saj sta organizirali dobavo humanitarne pomoči. Slovenska vojska je z letalom C17 takrat v Jordanijo prepeljala več ton humanitarne pomoči ter preko Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) namenila še pol milijona evrov.

Kralj je takrat na uradni obisk v Jordanijo povabil Goloba. Na tamkajšnji mednarodni konferenci o humanitarni pomoči za Gazo je Slovenija sporočila, da bo namenila še dodatnih 2,5 milijona evrov pomoči. Premier pa je poleg pogovorov z Abdulahom II. opravil še srečanje z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem, ki je posreduje pri dogovorih med Hamasom in Izraelom. Tretjič sta se voditelja srečala na Cipru v začetku tega meseca. 

Golob je na novinarski konferenci po zasedanju voditeljev MED-9 prejšnji teden napovedal, da bo Slovenija predlagala sklep, v katerem bi Evropska unija priznala vlogo Jordanije za pomen stabilnosti v regiji. Predsednik vlade je že na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta 2023 predstavil predlog Slovenije, da Evropska unija prepozna pomembno vlogo Jordanije in Egipta v prizadevanjih za stabilnost in mir na Bližnjem vzhodu. Sklep je bil nato na Evropskem svetu sprejet junija letos. 

Robert Golob je prvi predsednik slovenske vlade po 18 letih, ki prihaja na delovni obisk k ameriškemu predsedniku. Vse tesnejše strateško sodelovanje med državama je med drugim tudi plod sodelovanja Slovenije pri letošnji izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. Po besedah Goloba je njegov obisk pri Joeju Bidnu odraz ugleda, ki ga imata Slovenija in njena zunanja politika v zadnjem obdobju. 

Kot so nam uradno odgovorili v kabinetu predsednika vlade, bodo teme pogovorov krepitev vsestranskega bilateralnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in ZDA s poudarkom na kibernetski varnosti, umetni inteligenci, inovacijah in energetiki. Beseda bo uradno tekla tudi o krepitvi varnostnega in čezatlantskega sodelovanja EU in ZDA, odnosih znotraj Nata, krepitvi sodelovanja v mednarodnih organizacijah in večstranskih pobudah ter si izmenjala stališča o aktualnih globalnih vprašanjih, med drugim o Ukrajini, Bližnjem vzhodu in Sudanu, ter pomembnih regionalnih vprašanjih, kot je Zahodni Balkan, so sporočili v odgovoru. Več podrobnosti pred srečanjem z ameriškim predsednikom pa kabinet predsednika vlade ne komentira. 

Slovenija si je vlogo pri posredovanju zagotovila ob aretaciji ruskih vohunov Artjoma in Ane Dulcev, v sklopu koordinirane akcije več zahodnih obveščevalnih služb. Slovenijo je 2. oktobra obiskal tudi direktor ameriške obveščevalne agencije CIA William Burns.