Golob pozval k povrnitvi zaupanja v ZN: 'Svet nujno potrebuje vodstvo'

Golob je vodil posebno zasedanje Varnostnega sveta z naslovom Voditeljstvo za mir, ki ga je v okviru septembrskega predsedovanja v času splošne razprave svetovnih voditeljev na 79. Generalni skupščini ZN pripravila Slovenija.

Na začetku zasedanja je Golob prebral predsedniško izjavo, ki je bila sprejeta soglasno, nato pa predal besedo poročevalcem - generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu, predsednici Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjani Spoljarić Egger in nekdanji predsednici Liberije Ellen Johnson Sirleaf. Ta je nastopila kot članica starešin, skupine uglednih nekdanjih voditeljev, ki jo je ustanovil Nelson Mandela.

Golob je dejal, da Slovenija od začetka članstva v Varnostnem svetu opaža vztrajno upadanje moči pravil, oblikovanih po drugi svetovni vojni, in nezmožnost odzivanja na velike konflikte, kot so tisti v Ukrajini, Gazi in Sudanu. "Zato smo pripravili ta dogodek. Svet nujno potrebuje vodstvo," je dejal.

Vojno v Ukrajini je označil za jasno kršitev Ustanovne listine ZN, ki lahko odpre vrata podobnim vojnam po vsem svetu. Zanj je nesprejemljivo, da Varnostni svet ni sposoben odločneje posredovati kljub grozodejstvom nad Palestinci, v Sudanu pa se obeta nov genocid, med drugim v Darfurju.

"Slovenija si prizadeva biti pošten posrednik, most in graditelj soglasja. Naša politika temelji na vrednotah in načelih. Kar smo se zavezali v kampanji za sedež v Varnostnemu svetu, skušamo tudi uresničiti. Prizadevamo si, da bi za vse konflikte uporabljali enake standarde," je poudaril.

Golob je pozval k večjemu upoštevanju skupnih in ne nacionalnih interesov in navedel nekaj preteklih zgodb o uspehu Varnostnega sveta, kot so Liberija, Sierra Leone in Vzhodni Timor, kjer je ukrepal z orodji, ki jih ima na voljo. Pri nekdanji Jugoslaviji je uspel ustanoviti mednarodno sodišče za zločine, kar se danes zdi nepredstavljivo, je dejal Golob.

Za rekordno število žrtev med civilisti po svetu nosi Varnostni svet svoj del odgovornosti, je dejal in pozval države, naj se zamislijo o tem. "Ponovno moramo vzpostaviti zaupanje v ZN," je dejal in pozval k prizadevanjem za večjo učinkovitost in reforme, pri čemer imajo stalne članice posebno odgovornost.

"Naj zaključim z besedami, da so načela multilateralizma - zamisel, da morajo narodi sodelovati, da bi ohranili mir - danes enako pomembna kot pred 79 leti. Danes smo se lahko združili okoli predsedniške izjave. Gradimo na teh temeljih in ponovno spodbudimo naše skupno delo za boljši, mirnejši in bolj človeški svet," je sklenil Golob.

Slovenija je želela z razpravo spodbuditi države, da se ponovno zavežejo osnovnim načelom ZN, ki jih vsebuje Ustanovna listina, spoštovanju pravil, predvsem mednarodnega prava in zaščite civilistov, govorniki pa so podajali svoja mnenja in pobude na primer glede vloge stalnih in nestalnih članic, reform, udeležbe žensk in številne druge.

Guterres je razpravo navezal na vrh za prihodnost, na katerem so v nedeljo sprejeli Pakt za prihodnost kot nek kažipot za prihodnje delovanje ZN. Razpravo je označil za dobrodošlo in dejal, da Voditeljstvo za mir pomeni, da mora Varnostni svet smiselno lajšati trpljenje po svetu, vendar to onemogočajo geopolitične delitve.

"Razdeljeni Varnostni svet ne more prispevati k miru," je dejal, ampak izrazil optimizem, da je mir možen glede na pretekle uspehe resolucij, mirovnih in humanitarnih operacij in posredovanj. Pri Ukrajini je treba le upoštevati Ustanovno listino, pri Gazi si je potrebno prizadevati za premirje in rešitev dveh držav, v Sudanu pa je potrebno poslati odločno sporočilo vsem stranem, da Varnostni svet ne bo prenašal grozljivega trpljenja civilistov, je poudaril.

"Prispevajte k uspehu, ne k zmanjšanju pomena Varnostnega sveta," je dejal, predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljarić Egger pa je predvsem poudarjala pomen spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. "Vi odločate, ali se Ženevska konvencija spoštuje. Ko vidite zaveznika, ki meri na civiliste, dvignite telefon," je dejala in dodala, da je potrebna politična volja za upoštevanje prava.

"Odločitve, ki najbolj vplivajo na mir in varnost, najbolj sprejemajo isti moški, ki so sprožili spopade. Skozi kariero sem videla, kako lahko vključevanje žensk privede do resničnih sprememb. Kako dolgo bomo vztrajali pri sistemu, ki propada? Kako dolgo, preden se bo zlomil in se bomo soočali s podobno katastrofo, zaradi katere so nastali ZN? Čas za izgovore je minil. Svet želi ukrepanje, ne razočarajte nas,"  pa je dejala Ellen Johnson Sirleaf.

Za namestnika ruskega veleposlanika Dimitrija Poljanskega je problem enostavno rešljiv, saj naj bi bilo potrebno le odpraviti ameriško dominacijo sveta. Zatrdil je, da svet še ni bil v tako veliki krizi vse od kubanske jedrske krize v 60. letih prejšnjega stoletja, kriv pa naj bi bil Washington s svojimi sateliti, ki uničujejo sistem medsebojnega nadzora in za vse obtožujejo Rusijo. Zvezo Nato je obtožil posredniške vojne proti Rusiji v Ukrajini. Cilj podpore "režimu Zelenskega" naj bi bil uničenje Rusije.

Britanski premier Keir Starmer je v svoji prvi izjavi na ZN odkar je julija prevzel vodenje vlade zagotovil, da bo Velika Britanija vedno igrala konstruktivno vlogo stalne članice Varnostnega sveta. Države je pozval, naj namesto spopadov iščejo politične rešitve, in zatrdil, da v Gazi ni vojaške rešitve. "Kako se Rusija sploh upa pokazati v tej dvorani? Ustanovna listina govori o človeškem dostojanstvu, ne pa o uporabljanju lastnih državljanov kot meso za v mesoreznico," je dejal.

"ZN imajo sveto misijo, da meče pretopijo v pluge," pa je dejal kitajski zunanji minister Wang Yi in menil, da bi Varnostni svet moral izpolniti svoje odgovornosti glede spopadov, vključno z Gazo, kjer je prioriteta premirje in upoštevanje resolucij. Zagotovil je, da Kitajska dela za mir in si prizadeva za izkoreninjenje vzrokov za vojno ter podpira trajnostni razvoj.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je dejala, da se svet lahko veliko nauči iz primera Liberije, ki je s pomočjo ZN stopila na pot miru in to bi moral biti vzor za soočanje z izzivi v Gazi, Sudanu, Haitiju in drugje. "Mednarodni sistem je pomanjkljiv in ljudje so upravičeno razočarani. Vloga ZN je ključna, vendar se ne more uresničiti brez reform," je dejala in pozvala k reformi Varnostnega sveta.