Golob o investiciji Leka, davčni reformi, interpelaciji in zdravstvu

Farmacevtska družba Lek, ki sodi pod okrilje švicarskega Sandoza, bo v visokotehnološki center za proizvodnjo bioloških zdravil v Lendavi vložila 400 milijonov dolarjev oziroma 397 milijonov evrov in bo ustvarila 300 novih delovnih mest. Vlada bo k investiciji primaknila 50 milijonov evrov.  

Premier Robert Golob je poudaril, da gre za eno največjih naložb v visoko tehnologijo v zgodovini Slovenije. "To je prihodnost Slovenije. Povezali bomo slovensko znanje, raziskave in tuje trge. Ustvarjamo visoko dodano vrednost. Če to počnemo še v manj razvitem Prekmurju in pri tem ne uporabimo prav nič kmetijskih zemljišč in uporabljamo obstoječo infrastrukturo, je to idealna naložba," je dejal in dodal, da naložba prihaja v času izhoda iz krize, ko bodo takšne naložbe naredile razlike med državami, ki bodo iz krize odšle kot zmagovalke in tiste, ki ne bodo. 

Golob se niti približno ne boji, da bi se investicija, ki obljublja 300 novih delovnih mest, končala tako, kot se je Magnina, ko je po vseh obljubah zaprla lakirnico in odšla v Gradec. "Razlogov je več. Sandoz oz. Lek je že danes strateški investitor v Sloveniji. Lek je že doslej v nove proizvodne kapacitete v Sloveniji investiral skoraj tri milijarde evrov, zaposluje pa 6000 ljudi," je pojasnil in dodal, da pristopa racionalno in resno, saj da ni zahteval nobenega posebnega zakona, pri realizaciji svojih načrtov pa prav tako ni uničeval kmetijskih zemljišč.

Opomnil je tudi, da Sandoz in Lek z njim odhajata iz Novartisa, kot prvo investicijo pa je kot ena svetovno največjih skupin za zdravila na svetu izbral Lendavo. "In to je veliko priznanje Sloveniji. Za to investicijo so se borile tudi druge države, a uspešna je bila Slovenija," je pripomnil. Po njegovih besedah gre torej za investicijo, ki potrjuje, da je Slovenija danes stabilna, urejena in vsestransko privlačna država. To, da se je Sandoz za prvo investicijo odločil za Slovenijo, bodo, kot pravi, vedeli v vseh poslovnih krogih širom sveta. "To je najboljša reklama, ki si jo Slovenija lahko privošči," je povedal. 

Razkril je tudi, da v roku meseca dni pričakujejo velik projekt v avtomobilski industriji, in sicer s strani slovenske avtomobilske industrije, nadaljevali pa bodo tudi z ostalimi panogami, kjer ima Slovenija strateške prednosti, za primer je navedel še lesno industrijo. Več ni želel razkriti. 

Golobova vlada bo sicer, kot pravi, spodbujala investicije, ki bodo imele dodano vrednost in bodo pomenile tudi višjo plačo za zaposlene. "Naša glavna prioriteta pri tem tehnološkem preboju je spodbujanje delovnih mest, ki bodo Slovenkam in Slovencem nudile višje plače," je pojasnil. 

Razbremenitev davka na delo? Časovnico glede davčne reforme bodo razkrili v torek

"Slovenija je med najmanj obdavčenimi po kapitalu in tam bo dejansko treba narediti spremembe," je napovedal premier in dodal, da je na drugi strani Slovenija med najbolj obdavčenimi po delu. "Pri delu je treba davke, predvsem prispevke obvladovati, po možnosti znižati," je menil. A najboljše, kar lahko storimo, je po njegovem mnenju to, da se ustvarja večjo dodano vrednost, kar je, kot pravi, prav investicija Sandoza. 

Glede razbremenitve davka na delo je dejal, da bo o tem zelo široka razprava potekala naslednje leto dni. Napovedal je, da bodo v torek na vrhu razkrili časovnico davčne reforme. "Takrat se bomo začeli pogovarjati o ciljih. Znižati obremenitev dela, povišati obremenitev premoženja," je dejal. 

Pojasnil je, da je strah, da bi obdavčili prihranke, odveč. "Zavzeti se moramo, da bi poskusili zelo visoke varčevalne vloge na bankah spraviti prek kapitalskih trgov, tudi prek na primer obveznic, spraviti v obtok. Sicer pa nimamo nobenega namena posegati v varčevalne vloge," je zatrdil. 

Golobu se zdi interpelacija zaradi muzeja osamosvojitve nesmiselna

Voditelj Uroš Slak je nato vprašal tudi po Muzeju osamosvojitve Slovenije. "Se vam ne zdi, da ste z ukinitvijo muzeja vodji opozicijske SDS Janezu Janši dali v roke temo, kjer je najmočnejši: osamosvojitev, tukaj gre za čustva, veterane vojne za Slovenijo. S to temo je mogoče ljudi mobilizirati, jih spraviti na trge, da protestirajo," je dejal Slak. 

"Ne, se ne strinjam s tem," je odgovoril Golob in pojasnil, da muzeja niso ukinili, pač pa združili z Muzejem sodobne zgodovine. "Sprožiti interpelacijo zaradi ene take stvari pri takšnih izzivih, ki jih ima ne samo Slovenija, pač pa cel svet: vojna v Ukrajini, energetska kriza, cene hrane, zdravstvena in druge reforme ... Mi pa se bomo danes ukvarjali z organizacijo enega, katerega koli muzeja in iz tega ustvarjali glavni problem v državi? Ne, zame to ni resno," je odvrnil Golob. 

Zdravstvo: 'Da se danes pogovarjamo samo o plačah, je smešno'

"Razmišljamo o odstopih s funkcij, nimamo več nikakršnega motiva za delo," je v četrtek vladi sporočilo 100 direktorjev bolnišnic in zdravstvenih domov. Pišejo, da so napredovanja zdravnikov, ki bodo nastopila 1. aprila, kaplja čez rob že doslej absurdne situacije in da nimajo motivacije za nadaljevanje dela za bistveno nižjo plačo od kolegov, ki jih vodijo. Če do aprila nesorazmerij vlada ne odpravi, so pripravljeni tudi na množični odstop. 

"Vsi se strinjamo, da je vodenje zdravstvenih zavodov eden glavnih izzivov zdravstvene reforme. Zdravstveni zavodi danes niso učinkovito vodeni, spremembe na tem področju bodo radikalne. V vodstvo, upravljanje javnih zavodov, moramo pripeljati odgovornost menedžmenta in pooblastila, da bodo učinkovito posegli v ekscese, ki se žal dogajajo vsak dan," je povedal Golob. 

"Da se danes pogovarjamo samo o plačah, je smešno," je dodal. Kot pravi, se 1. aprila ne bo nič spremenilo tako radikalno, kot je zapisano v pismu direktorjev. "Že danes so marsikje v zavodih direktorji plačani bistveno nižje od zdravnikov. Veste, na katerem mestu je moja plača? Na 2000. Mislite, da pred mano ni nobenega od teh podpisnikov? Ali slučajno jaz grozim z odstopom, če mi ne bo nekdo dvignil plače? Ne, to mi niti na pamet ne pride, zato ker vem, zakaj sem na tej poziciji: da izboljšam življenja Slovenk in Slovencev in to je edino, kar me motivira," je povedal. 

Dodal je, da bodo morali direktorji prevzeti popolnoma drugačna pooblastila in odgovornosti. "Samo na ta način lahko rešimo sistem. V novi plačni reformi znotraj zdravstvenega stebra bo treba vsa delovna mesta ovrednotiti enakovredno in primerjalno," je povedal in dodal, se bomo takrat vprašali tudi, kakšna naj bo plača direktorja v primerjavi s plačo zdravnika.  

"Vsi funkcionarji delimo isto usodo, smo pač podplačani," je povedal in dodal, da do 1. aprila nihče od funkcionarjev ne bo napredoval, tudi direktorji ne. 

Golob je komentiral tudi sum na korupcijo, in sicer da je nevrokirurg, ki je opravljal samoplačniško storitev v ljubljanskem Kliničnem centru, družini zaračunal še 6000 evrov za svoj zasebni honorar, denar pa je šel na račun v davčno oazo Hong Kong. Kot smo na naši spletni strani 24ur.com razkrili v četrtek, se je na spletni strani v Hong Kongu poleg kliničnega centra oglaševalo še nekaj javnih zdravstvenih ustanov.  

"Ta konkreten primer je zelo jasen, kar se tiče organov pregona, tudi davčnih. Vladi ni treba ukrepati, ker morajo po uradni dolžnosti ukrepati organi sami. Če ne bodo, bomo zahtevali nadzor na delom organov pregona. Pričakujem, da bodo vse institucije, vključno z vodstvom, ukrepale v skladu s svojimi pristojnostmi," je povedal. 

"Bi pa bil presenečen, če bi se izkazalo, da je mogoče oseba, o kateri govorite, v sorodstvu s kakšnim političnim veljakom," je še navrgel, a podrobnosti ni želel razkriti. 

Prav tako je Golob razkril še, da je, odkar se je začel ukvarjati z reformo v zdravstvu, s podobnimi primeri seznanjen vsak dan. "Ne tako eksplicitno in ne s takšnimi pisnimi dokazi, ampak vsak dan na dan prihajajo zlorabe našega javnega zdravstvenega sistema za zasebno bogatenje. Meni je strašno žal, da moram to poslušati, a ne mine dan, da ne bi poslušal podobnih zgodb," je povedal. 

Bo vlada to lahko presekala? Kot pravi Golob, je vodstvo zavodov tisto, ki bo moralo z odgovornim ravnanjem in večjimi pooblastili poseči v te primere. "Mi kot vlada pa bomo morali s spremembo zakonodaje postaviti jasna pravila, kaj se sme in kaj ne," je razložil. Po njegovih besedah so v četrtek o tem govorili tudi na strateškem svetu za zdravstvo. "Prepričan sem, da bomo skupaj s svetom pod vodstvom dr. Erik Breclja postavili zelo jasno črto, do kje zdravniki lahko opravljajo dodatno delo in kaj so prepovedane prakse, ki v Sloveniji ne bodo več dovoljene," je sklenil Golob.