Soočenje avtobusa Bidnove kampanje z gorečo falango trumpistov se je zgodilo v osrednjem Teksasu na avtocesti med San Antoniom in Austinom. Skupina poltovornjakov, ovešenih s Trumpovimi zastavami, je obkrožila avtobus in ga z vse počasnejšo vožnjo začela ustavljati, zaradi česar so precej vznemirjeni člani kampanje poklicali policijo. Med vožnjo je prišlo tudi do bočnega trčenja med enim od poltovornjakov in spremljevalnim osebnim vozilom kampanje. Včeraj je zvezna policija FBI sporočila, da je sprožila uradno preiskavo dogajanja, predsednik pa seveda ne umirja razmer, ampak še spodbuja že tako pregreto ozračje. Na svojih zborovanjih je ves čas omenjal lov na avtobus demokratov in trdil, da gre za dokaz poleta in navdušenja njegovih podpornikov. "Ste videli naše, ki so, saj veste ... varovali tisti avtobus ... ker so prijazni," je zasukal zgodbo in bil posebej navdušen nad ikonografijo zastav z njegovim imenom. Biden ni delil njegovega zanosa. "Še nikoli se nismo soočali s čim takšnim, nikoli nismo imeli predsednika, ki bi menil, da je to dober znak," je včeraj svaril na zborovanju v Filadelfiji.
Na desetine podeželanov iz New Jerseyja je zasedlo del avtoceste Garden State, ki z juga te zvezne države pelje proti New Yorku, in za nekaj časa ustavili promet. S podobno mešanico ameriških in protrumpovskih zastav ter trobljenjem in vzklikanjem so podpirali ponovno kandidaturo predsednika. Druga skupina se je lotila prenovljenega mostu, ki vodi v New York, in enega od pasov za nekaj časa zaprla za promet. Šlo je za simbolično gesto, saj se most imenuje po nekdanjem guvernerju New Yorka Mariu Cuomu, očetu sedanjega guvernerja Andrewa Cuoma, ki pogosto kritizira predsednika. Nekaj jih je z okrašenimi poltovornjaki celo prodrlo do roba mesta, kjer so nekaj časa vozili križem po ulicah. Pred tremi desetletji so dobrih sedem tisoč kilometrov vzhodneje podobni pohodi ljudi s podeželja v mesta, ki so imeli na politiko podobne poglede, povzete v sloganu "najprej mi", označili začetek jogurtne revolucije, ki se je razgrela v veliko zborovanje na Kosovem polju. Dve leti kasneje je Jugoslavija zgorela na kresu mednacionalnih in medverskih spopadov.
Združene države morda nimajo netiva mednacionalnih sporov, imajo pa zato grobo prerasle brazgotine državljanske vojne in desetletja kulturne vojne, s katero sta stranki izmenjali volivce. Vse bolj konservativni republikanci so prevzeli vlogo rasističnih demokratov na jugu, vse bolj progresivni demokrati pa vlogo temnopolte manjšine. Del republikanskega vodstva je po volilnem porazu 2012 z avtopsijo kampanje stranko skušal preusmeriti iz drsenja v skrajno desno, a potem se je zgodil Trump, tako da so danes republikanci bolj politični kult kot pa politična stranka. Drugi pol se je odzval z antagonizmom do spornega predsednika, ki včasih meji na eksorcizem. Ko so najpogumnejši Trumpovi podporniki konec tedna odšli na Times Square v središču mesta, je hitro prišlo do ne preveč prijaznih soočenj z večinoma zelo liberalnimi meščani, nato so izbruhnili protiprotesti. Proti protestnikom je posredovala policija in nekaj najbolj zagretih zaprla, kar je nova razpoka v zaupanju v varuhe redu. Močno ga je načelo že včasih preostro posredovanje med pomladnimi protesti proti rasnemu nasilju, pri čemer pa ni pomagalo, da je sindikat policistov iz močno demokratskega mesta odločno podprl Trumpa.
Trumpovi sodniki
Predsednik že mesece načrtno podpihuje politični razkol v ZDA in za vse težave, od izbruha pandemije do izbruha protestov za rasno enakopravnost, krivi demokratske župane in guvernerje. Morebitno Bidnovo izvolitev je označil kar za "začetek uničenja Amerike". Hkrati ves čas trdi, da bo volitve izgubil le zaradi morebitne velike goljufije. Svoje podpornike poziva, naj jutri odidejo na volišča kot opazovalci, kar zbuja strahove, da bomo priča podobnim izgredom, kot je bil vdor oboroženih Trumpovih podpornikov v parlament zvezne države Michigan, zlasti ker je predsednik na soočenju z Bidnom skrajnim desnim milicam dejal, naj bodo pripravljene. Ni ga zmotilo, da je v Michiganu zvezna policija nedavno razkrila domnevne priprave desnih skrajnežev na ugrabitev demokratske guvernerke Gretchen Whitmer. Hkrati je tamkajšnje sodišče zavrnilo prizadevanja, da bi prepovedali odkrito nošenje orožja na voliščih.
Po pisanju spletnega časnika Axios namerava Trump v torek ponoči razglasiti zmago, če mu bo začetno preštevanje glasovnic naklonjeno, ne da bi počakal na rezultate predčasnega glasovanja in glasovanja po pošti. Trump je včeraj to zanikal, a nato nemudoma dodal, da "je grozno, če ne moremo na volilno noč izvedeti rezultata glasovanja. Takoj, ko bo to končano, bomo nastopili s svojimi odvetniki." Odvetniki delujejo že sedaj: v teksaškem okrožju Harris, ki velja za močno demokratsko, skušajo razveljaviti 127.000 glasovnic, ker so jih volivci lahko oddali kar iz svojih avtomobilov, da bi na ta način med pandemijo čim bolj omejili stike med ljudmi. Teksaško vrhovno sodišče je včeraj že zavrnilo tožbo republikanskih aktivistov, toda ti so jo vložili tudi na zvezno sodišče, močno konservativni sodnik Andrew Hanen pa naj bi o njej odločil danes, manj kot dva dni pred koncem volitev.
To je le del pravne bitke med obema strankama, v kateri skušajo demokrati volivcem čim bolj olajšati predčasno glasovanje in glasovanje po pošti, Bela hiša pa vztrajno trdi, da to predstavlja nevarnost za volilne prevare, kljub temu da volilni strokovnjaki z levice in desnice zatrjujejo, da je goljufij izjemno malo, da ni dokazov za predsednikove trditve in da razdrobljen volilni sistem skoraj onemogoča tovrstne obsežne zarote. Demokrati so močno sumničavi do vrhovnega sodišča, ki ga je predsednik naphal s tremi konservativnimi sodniki, še posebej ker Trump ves čas izraža pričakovanje, da ga bodo podprli. Napetost stopnjuje njegovo izmikanje pozivom, naj pristane na mirno predajo oblasti, če bo izgubil. Toda ne gre samo za vrhovne sodnike – z republikanskim senatom, ki je v času predsednika Baracka Obame praktično zamrznil imenovanje novih zveznih sodnikov, nato pa v zadnjih letih ekspresno imenoval na desetine močno konservativnih sodnikov, je Trump ameriškemu pravosodju vtisnil močan pečat.
Poštna zamuda
Analiza častnika Washington Post kaže, da so sodniki, imenovani v času Trumpa, večinoma (v okoli 75 odstotkih primerov) razsodili v korist republikanskih tožb in kljub pandemiji niso dovolili lažjega dostopa volivcev h glasovanju. To je še bolj očitno na drugi, pritožbeni stopnji, na kateri je bilo kar 21 od 25 sodnih mnenj proti lažjemu dostopu volivcev do glasovanja po pošti. Hkrati se uresničujejo napovedi, da ameriška pošta ne bo zmogla dostaviti povečane količine oddanih glasovnic. Poleti so poštarji po vseh ZDA začeli opozarjati, da novo vodstvo, ki ga je junija nastavila Trumpova Bela hiša, uvaja spremembe, zaradi katerih bo v volilnem letu oteženo dostavljanje pošiljk. Novi prvi poštar Louis DeJoy je na zaslišanju v kongresu obljubljal, da to ne drži in da bo delo opravljeno, kot je treba.
Toda zadnje dni poročajo o vse večjih zaostankih, predvsem v tistih zveznih državah, kjer se odloča predsedniška tekma. V Koloradu in Wyomingu so v soboto pravočasno odpravili komaj 43 odstotkov oddanih glasovnic, v osrednji Pensilvaniji, verjetno ključni državi volitev, pa le okoli 63 odstotkov. Manj kot 90 odstotkov glasovnic je odšlo na pot tudi v Arizoni, Michiganu, Wisconsinu, Minnesoti, Severni Karolini, ostalih delih Pensilvanije ter ponekod na Floridi in v Teksasu. Navadno predčasno glasujejo predvsem demokratski volivci (po dosedanjih analizah naj bi bilo letošnje razmerje trije demokrati na enega republikanca), sodišča pa so že odločila, da glasovnice, ki do 3. novembra ne bodo prispele do volilnih komisij, ne bodo veljavne.
Ob izjemnem odzivu – predčasno je glasovalo že skoraj sto milijonov volivcev – se lahko zgodi, da bo "zamudilo" zelo veliko oddanih glasov, predvsem demokratskih, kar lahko ob tesnih izidih (leta 2016 je republikanec zmagal zaradi samo 77.000 glasov podpore v treh zveznih državah) odloči volitve. Trump ves čas vpije o prevari – morda je premalo natančen glede tega, kdo je kriv zanjo.
KOMENTARJI (619)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.