Bes teh je še enkrat sprožila smrt temnopoltega moškega, ki ni preživel srečanja s policijo. Toda korenine globokega nezaupanja afriškoameriške skupnosti do varuhov reda skozi očitni rasizem segajo do razrasle revščine, v katero so temnopolti Američani vklenjeni vse od razprtja železnih okovov. "Potegnemo lahko neposredno povezavo med zdajšnjim dogajanjem in ekonomsko ločnico. Pomislimo samo na proračune zveznih držav in lokalnih skupnosti, koliko davkoplačevalskega denarja namenjajo za delo policije in socialne programe," ugotavlja Dorothy Brown, profesorica prava na univerzi Emory v Atlanti.
Vedno novi primeri policijske brutalnosti so iskre, ki padajo na kresilno gobo desetletij gospodarske neenakosti. Temnopolti Američani krajši konec potegnejo pri skoraj vsakem gospodarskem kazalcu. Izbruh pandemije covid-19 je to razliko le še poglobil. Lanska raziskava ameriške centralne banke Fed je pokazala, da temnopolti tudi v času debelih krav težje plačujejo račune kot pa beli in latinosi. Kar ni presenetljivo, saj je povprečni dohodek temnopoltih kar za 41 odstotkov nižji od povprečnega dohodka belih Američanov.
Nepremičninski rasizem
Izjemno zgovoren je podatek o lastništvu nepremičnin. Skoraj tri četrtine belcev živi v svojem stanovanju ali hiši, enako velja za krepko manj kot polovico temnopoltih, kar pomeni zelo težko pot do večanja svojega premoženja. Takšna razlika je ne samo posledica manjših prihodkov, ampak desetletij načrtne politike, s katero so zvezne in lokalne oblasti temnopoltim onemogočale dostop do hipotekarnih posojil. Ni presenetljivo, da je razlika v lastništvu domov med največjimi prav v Minneapolisu, znaša več kot petdeset odstotnih točk.
"Vse to nam kaže, kako globoko je nepremičninski trg prežet z rasizmom," ugotavlja Andre Perry iz mnenjske organizacije Brookings Institution. Temnopolti so v devetdesetih in na začetku stoletja začeli številčneje kupovati domove, toda nato je prišla velika finančna kriza, ki jo je sprožil prav balon majavih nepremičninskih posojil. Ta so bila usmerjena prav med najmanj premožne, kar pomeni temnopolte, ki so na pogorišču krize ostali v dolgovih in nato brez zaseženih nepremičnin.
Po podatkih projekta Inequality.org, ki ga vodi mnenjska organizacija Inštitut za politične študije, je imela povprečna temnopolta družina 2016 le 3.557 dolarjev premoženja. Ali komaj dva odstotka premoženja povprečne bele družine (s 146.984 dolarji). Po besedah Brownove je bila nezaposlenost temnopoltih vedno vsaj dvakrat višja kot nezaposlenost belih. "Pandemija je pokazala, da je večina slabo plačanih nujnih delavcev, ki so še naprej morali hoditi v službe, temnopoltih. Imajo slabši dostop do zdravstvenih zavarovanj in varčevalnih računov za pokojnino. Predvsem pa skoraj nimajo plačane bolniške odsotnosti," je opozorila na neenakost.
Ta se je pokazala tudi pri odpuščanju, saj je bil delež temnopoltih, ki so ostali brez služb, dvakrat večji kot pri belcih. Najbolj tragično pa je rasna razlika izbruhnila pri najhujši posledici pandemije, številu umrlih. Na sto tisoč Američanov je umrlo 55 temnopoltih, pri vseh drugih rasnih skupinah ta številka ni presegla 25 žrtev koronavirusa. Kar toliko bolj bode v oči, ker so temnopolti v povprečju mlajši od belcev. Ker virus nima rasističnih vzgibov, je treba razloge iskati v družbi.
Ta je prežeta z bolj ali manj vidno rasno diskriminacijo, v dostopu do izobraževanja, pri iskanju služb, pri višini plačil. Za korak v bolj rasno enakopravno družbo tako predlaga več davčnih olajšav za zaposlene z nižjimi in srednjimi dohodki. "Namesto davčnih olajšav za dobičke na kapital in prodajo delnic, ki povzročajo tisoč milijard dolarjev veliko luknjo v proračunu, teh tisoč milijard dolga raje namenimo za delavce in njihovo dostojno plačo," meni Brownova.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.