Premier Netanjahu je v odzivu dejal, da "z ogorčenjem zavrača primerjavo haaškega tožilca med demokratičnim Izraelom in množičnimi morilci Hamasa" in dodal vprašanje, kako da si drzne "primerjati Hamasove pošasti z izraelskimi vojaki, najbolj moralno vojsko na svetu."
Khan je prepričan, da so Netanjahu, Galant ter trije visoki predstavniki palestinskega islamističnega gibanja Hamas - Jahja Sinvar, vodja Hamasa v Gazi, Ibrahim al Masri, poveljnik brigad Al Kasam, in Ismail Hanija, vodja političnega urada Hamasa, - kazensko odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu.
Kot je pojasnil v sporočilu za javnost, bi lahko bila Netanjahu in Galant med drugim odgovorna za iztrebljanje in stradanje civilistov, naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb, ubijanje in usmerjanje napadov na civilno prebivalstvo.
Ob tem je opozoril, da je Izrael večkrat samovoljno omejil dobavo humanitarne pomoči v Gazo, med obleganjem enklave pa je tudi večkrat omejil oskrbo s pitno vodo in električno energijo.
"Moj urad trdi, da so bila dejanja storjena kot del načrta za uporabo lakote kot načina vojskovanja in rabe drugih nasilnih dejanj proti civilnemu prebivalstvu Gaze kot sredstva za odpravo Hamasa, zagotovitev vrnitve talcev, ki jih je Hamas zajel, in kolektivno kaznovanje civilnega prebivalstva Gaze, ki so ga dojemali kot grožnjo Izraelu," je dodal Khan.
Izrael ima tako kot vse države pravico do samoobrambe, vendar ga ta pravica ne odvezuje obveznosti spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, je še poudaril. "Ne glede na morebitne vojaške cilje so sredstva, ki jih je Izrael izbral za njihovo doseganje v Gazi, kazniva dejanja," je še dodal.
Trije voditelji Hamasa pa bi lahko bili po njegovem mnenju odgovorni za iztrebljanje, ubijanje, zajetje talcev ter mučenje in izvajanje spolnega nasilja. Opozoril je, da obstajajo sumi, da so bili zajeti talci zadrževani v nečloveških razmerah, nekateri od njih pa tudi podvrženi spolnemu nasilju, vključno s posilstvom.
Khan je še dodal, da dokazi kažejo, da so Sinvar, Masri in Hanija 7. oktobra načrtovali in spodbujali zločine. Prepričan je, da zločini v Izraelu ne bi bili storjeni brez njunega dela.
V uradu tožilca so pred zahtevo po izdaji naloga v obeh primerih pregledali vse gradivo, videoposnetke in fotografije s teren. Khan se je srečal tudi z nekaterimi svojci žrtev in zajetih talcev ter obiskal nekatere kraje, prizadete med Hamasovimi in izraelskimi napadi.
"Če ne bomo pokazali pripravljenosti za enako uporabo prava, bomo ustvarili pogoje za njegov propad. S tem bomo razrahljali preostale vezi, ki nas držijo skupaj," je še dodal Khan.
Zdaj so na potezi sodniki ICC, ki bodo odločili, ali obstajajo zadostni dokazi za izdajo naloga za prijetje. Časovni okvir glede takšnih odločitev je sicer različen, saj včasih med zahtevo po nalogu za prijetje in odločitvijo sodnikov minejo tedni in celo meseci, poroča britanski BBC.
V primeru izdaje naloga za prijetje s strani ICC bi države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, morale omenjene osebe ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču.
Izrael sicer ni član ICC, Netanjahu pa je že aprila izjavil, da poskuse spodkopavanja izraelske suverenosti s strani ICC ne bodo nikoli sprejeli. Dodal je, da bi izdaja naloga za aretacijo kršila pravico Izraela do samoobrambe.
Odziv Izraela: Gre za popoln frontalni napad
Izrael je v odzivu napovedal, da bodo ustanovili poseben odbor, ki se boril proti odločitvi ICC. Izraelski zunanji minister Katz je ob tem dejal, da želi ICC Izraelu zavezati roke in mu odvzeti pravico do samoobrambe. Izdajo naloga za prijetje Netanjahuja pa je označil za "popoln frontalni napad" na žrtve napadov 7. oktobra. Po njegovih besedah niče ne bo preprečil, da bi Izrael talce vrnil domov in uničil Hamas.
MZEZ po zahtevi tožilca ICC poziva k pregonu zločinov v Izraelu in Palestini
"Slovenija odločno podpira delo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in pozdravlja napredek pri preiskavi razmer v Palestini," je na omrežju X zapisalo zunanje ministrstvo. Dodalo je, da je odgovornost ključnega pomena za preprečevanje grozodejstev in zagotavljanje miru.
V odzivu na zahtevo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za izdajo naloga za prijetje voditeljev Izraela in Hamasa je ministrstvo pozdravilo napredek pri preiskavi razmer v Palestini.
Biden kritičen do zahteve tožilca ICC za aretacijo izraelskih voditeljev
"Zahteva tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za izdajo nalogov za aretacijo izraelskih voditeljev je nezaslišana. Naj bom jasen: Ne glede na to, kaj namiguje ta tožilec, med Izraelom in Hamasom ni nobene enakovrednosti - nobene," je sporočil Biden. Ob tem je ponovil, da bodo ZDA Izraelu vedno stale ob strani.
Biden ni komentiral zahteve za izdajo sodnega naloga za vodjo palestinskega gibanja Hamas v Gazi Jahjo Sinvarja, poveljnika brigad Al Kasam Ibrahima al Masrija in političnega vodjo Hamasa Ismaila Hanija.
Bela hiša doslej ni želela komentirati, ali bi lahko ameriška vlada sprejela povračilne ukrepe, vključno s sankcijami proti ICC. Prejšnja vlada Donalda Trumpa je leta 2020 zaradi preiskave ameriških vojakov v Afganistanu uvedla sankcije proti ICC, ki jih je Bidnova vlada odpravila.
Kaj je ICC in kakšne pristojnosti ima?
Mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno leta 2022. Pristojno je za pregon posameznikov in voditeljev zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.
Obravnava lahko sicer le zločine, ki so se zgodili po 1. juliju 2002 in tako nima pristojnosti za nazaj. Ratificiralo ga je 124 držav, med njimi ni ZDA, Izraela in Rusije.
Spomnimo, ICC je tiralico izdal tudi zoper ruskega predsednika Vladimirja Putina, tokrat pa je sploh prvič, da je njena tarča tesen zaveznik ZDA. Zahtevo bo zdaj pretresal senat sodnikov ICC.
