Glavna tožilka tožilstva BiH od države terja denar za stanovanje, v katerem sploh ne živi?

Začnimo z dejstvom, da plača glavne tožilke tožilstva BiH Gordane Tadić znaša okoli 5.000 konvertibilnih mark (2500 evrov), kar je za razmere, kjer povprečna plača znaša okoli 400 evrov, precejšnji luksuz. Pa vendar se ji zdi prav, da prevara državo in od nje prejme denarno nadomestilo za stanovanje, v katerem sploh ne živi.

A gremo po vrsti. 28. marca 2014 so bile z odločbo Ustavnega sodišča BiH določbe Zakona o plačah in drugih nadomestilih v sodnih in tožilskih institucijah BiH razglašene za neustavne, ker nosilcem funkcij niso omogočile pravice do ugodnosti za ločeno bivanje, nastanitev, prevoz in tople obroke. Ker parlamentarna skupščina BiH tega ni razveljavila v predpisanem roku, je odločitev o razveljavitvi sprejelo Ustavno sodišče, in sicer 14. maja 2015.

Le 17 dni pozneje je Tadićeva podpisala pogodbo za najem stanovanja z Milanom Milidragom. Gre za 25 kvadratov veliko stanovanje na naslovu Gradačačka 29 v sarajevskem naselju Otoka. 

S tožbo proti državi zahteva denarno nadomestilo 

13. marca 2019 je Tadićeva vložila tožbo zoper državo, v kateri trdi, da je bila od 1. aprila 2016 do 28. februarja 2019 podnajemnica v omenjenem stanovanju, za kar zahteva denarno nadomestilo. Kot dokaz za to je predložila 1. junija 2015 podpisano pogodbo o najemu stanovanja.

Decembra istega leta je sodišče BiH presodilo, da ji – poleg ostalih stroškov – plača tudi 5250 konvertibilnih mark (2680 evrov) za nastanitev.

A njene besede postavlja na laž Amel Đogić, ki je oktobra 2019 od Milidraga kupil omenjeno stanovanje. Kot dokaz, da tožilka zavaja, predloži račune za elektriko, iz katerih je razvidno, da med januarjem 2019 in januarjem letos ni bil potrošen niti en kilovat energije. Tadićeva februarja 2019 torej tam zagotovo ni živela, saj porabe elektrike ni bilo. Je pa od države prejela plačilo stroškov tudi za ta mesec. 

Tu pa se zgodba še ne konča. Opogumljena zaradi odločitve sodišča, ki ji je prikimalo, Tadićeva skupaj s kolegom – državnim tožilcem Kasimom Halilčevićem – 31. decembra 2019 ponovno toži državo. Tokrat zahteva, da ji ta povrne tudi stroške ločenega bivanja in nastanitve od 1. marca 2019 do 31. decembra 2019. Kot dokaz znova predloži podpis pogodbe iz leta 2015 z Milidragom.

Lastnik: Stanovanje je bilo prazno

Pa vendar Đogić ve, da je bilo stanovanje v oktobru, novembru in decembru 2019 ter v januarju 2020 zagotovo prazno, saj je bil prav on lastnik. "Najemnikov ni bilo. Ko sem kupil stanovanje, v njem ni živel nihče," pripoveduje Sarajevčan. Svoje besede podkrepi tudi s fotografijami, objavljenimi v oglasu, prek katerega mu je Milidrag prodal stanovanje. 

Resnica je, piše Avdić, da je Tadićeva ves ta čas res živela – in še vedno živi – na naslovu Gradačačka 29, a ne v stanovanju Milana Milidraga oz. Amela Đogića, pač pa v sosednjem stanovanju, v istem nadstropju, katerega lastnik je od leta 2013 njen sin Tomislav. Od države je torej zahtevala (in tudi prejela) plačilo stroškov za stanovanje, v katerem sploh ni živela. 

Sporni posli in povezave

Prav Tadićeva je bila po naših informacijah tista, ki ji je Državna agencija za preiskovanje in zaščito Bosne in Hercegovine SIPA predlagala pregon slovenskega davčnega svetovalca Roka Snežiča v aferi oškodovanja proračuna BiH za okoli 2,4milijona evrov, česar pa nikoli ni storila. Snežič sicer to zanika.

Gordana Tadić je tudi v sorodstvenem razmerju s podpredsednikom HDZ BiH Mijem Krešićem, ki je bil eden od akterjev v aferi s Hrvaško varnostno-obveščevalno agencijo (SOA). Kot je znano, smo prav na naši spletni strani razkrili, da je član SOA Davor Franić, iz pisanja bosanskih medijev poznan kot "mehanik Davor", prisluškoval našemu nekdanjemu sodniku arbitražnega sodišča Jerneju Sekolcu in slovenski agentki Simoni Drenik med arbitražo leta 2015. Kako daleč je bila Hrvaška pripravljena iti, da zgodba ne bi prišla v javnost, dokazuje tudi afera s članom uprave Styrie Ivanom Toljem, ki je s podkupovanjem želel vplivati na naše poročanje. 

*Prikaz nasprotnih dejstev

"Ddr. SNEŽIČ Rok ni sodeloval pri domnevni aferi oškodovanja proračuna BiH za okoli 2,4 milijona evrov, prav tako pa Državna agencija za preiskovanje in zaščito Bosne in Hercegovine SIPA zoper ddr. SNEŽIČ Roka nikoli ni predlagala pristojnemu tožilstvu uvedbo ali začetek kazenskega pregona. Navedeno dejstvo izhaja tudi iz priloženega potrdila Državne agencije za preiskovanje in zaščito Bosne in Hercegovine SIPA št. 16-03/3-50-328 z dne 28.5.2020. Navedbe avtorja v zapisu "Glavna tožilka tožilstva BiH od države terja denar za stanovanje, v katerem sploh ne živi?" v zvezi ddr.  SNEŽIČ Rokom so nepreverene in neresnične oz. popolnoma izmišljene".