V Ukrajini, ki je veljala za žitnico Sovjetske zveze, je želel sovjetski diktator Josip Visarionovič Stalin ustvariti pogoje lakote in tako zlomiti narodno prebujanje Ukrajincev, ki se je začelo v letu 1920.
Temelji holodomora so v Stalinovi odločitvi o kolektivizaciji kmetijstva v Sovjetski zvezi leta 1929. Leto dni kasneje je bil sprejet zakon o dostavi žit, v skladu s katerim so morali kolhozi (kolektivne kmetije) državi oddajati od četrtine do tretjine pridelka žit.
Leta 1932 je Stalin sprejel odločitev, da morajo ukrajinskim kmetom zapleniti pšenico, denar od prodaje pa nameniti industrializaciji in modernizaciji takratne Sovjetske zveze. Hkrati so ljudem prepovedali, da bi zapustili svoje domove.
Umrlo 25.000 ljudi na dan
Po oceni ukrajinske strani je na vrhuncu holodomora umrlo 25.000 ljudi na dan, skupno pa od 20 do 25 odstotkov prebivalcev takratne Ukrajine. Med žrtvami je bila tretjina otrok.
Pri tem so sovjetske oblasti razpolagale z znatnimi zalogami žit in drugih kmetijskih pridelkov in jih v velikih količinah izvažale v tujino. Obenem so prepovedale in onemogočile odhod stradajočih ljudi iz Ukrajine in odklonile pomoč, ki so jo prizadetim nudile druge države.
Za ukrajinsko stran je holodomor genocid, katerega namen je bil uničenje ukrajinskega naroda. Po smrti milijonov Ukrajincev so oblasti takratne Sovjetske zveze na izpraznjena območja v Ukrajini naselile več deset tisoč družin iz Rusije, Belorusije in drugih delov države. Veliko lakoto je spremljala tudi politična represija stalinističnega režima nad Ukrajinci.
Ob 70. obletnici holodomora je bila leta 2003 sprejeta deklaracija Združenih narodov. V njej so med drugim mednarodno skupnost pozvali, naj "počasti spomin na izginule v tem tragičnem obdobju zgodovine", in se zavzeli, naj "čim več ljudi izve za to tragedijo".
Slovenija holodomora ne priznava kot genocid
Do začetka leta 2019 je holodomor kot genocid priznalo 16 držav, med katerimi ni Slovenije. Ta teden ga je kot genocid priznal romunski parlament, prihodnji teden naj bi to storil nemški bundestag. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP najnovejša priznanja genocida pošiljajo poseben signal Rusiji, ki je konec februarja začela invazijo v Ukrajini.
Evropski parlament je holodomor z resolucijo leta 2008 priznal kot zločin zoper človečnost.
V Ukrajini je četrta sobota v novembru uradni dan spomina na žrtve holodomora in politične represije. Žrtev se bodo danes spomnili tudi v Sloveniji. V cerkvi svetega Jerneja v Ljubljani, znani tudi kot Stara cerkev, bo ob 11. uri maša in molitev za žrtve, zatem pa še prižiganje sveč, so sporočili z ukrajinskega veleposlaništva v Ljubljani. Na ogled bo tudi razstava, posvečena tragičnim dogodkom.
