Gazprom: Dobave plina skozi Ukrajino še vedno na visoki ravni

V Gazpromu so danes ob tem pojasnili, da so dnevne količine plina za dobavo v EU dogovorjene po dolgoročnih pogodbah, 109 milijonov kubičnih metrov, kar na letni ravni pomeni 40 milijard kubičnih metrov. Rusija tudi po napadu na Ukrajino in s tem povezanim odzivom Zahoda v obliki strogih sankcij, ki so med najhujšimi proti kateri koli državi v zgodovini, zagotavlja, da ostaja zanesljiv dobavitelj energije Evropi.

Je pa podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak v ponedeljek v luči informacij, da se ZDA in evropske države pogovarjajo o možnosti stopnjevanja ukrepov v obliki prekinitve uvoza plina in nafte iz največje svetovne države, ter tudi prekinitve postopka odobritve plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo in Nemčijo pod Baltikom, prvič omenil, da bi lahko Rusija prekinila dobave prek plinovoda Severni tok 1. Ta trenutno po Novakovih zagotovilih deluje s 100-odstotno zmogljivostjo. "A za zdaj te odločitve še nismo sprejeli. V tej igri ni zmagovalcev," je dodal.

In kako je videti oskrba s plinom v Sloveniji? Zadnje poročilo o stanju na področju energetike, ki ga je pripravila agencija za energijo, kaže, da se je slovenski veleprodajni trg v 2020 pretežno oskrboval s plinom iz Avstrije, Rusije, Italije in Hrvaške. V 2020 so slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede, oziroma natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu na severovzhodu države in spremljajočih skladišč, uvozili 91 odstotkov celotne uvožene količine zemeljskega plina, pri čemer se v Baumgarten steka predvsem plin iz Rusije, a tudi iz Norveške in drugih držav dobaviteljic.

Preostali del plina so trgovci in dobavitelji uvozili iz Rusije, medtem ko je trg z Italijo, od koder so sprva uvažali plin iz Alžirije, popolnoma zastal, saj so iz Italije uvozili le še 0,31 odstotka zemeljskega plina. Prav tako minimalen je za zdaj še delež uvoza plina iz Hrvaške, kjer je na otoku Krk terminal za utekočinjeni naftni plin, nekaj pa ima južna soseda tudi lastnih zalog. Agencija za energijo opozarja še, da je liberalizacija trga s plinom v zadnjih letih povzročila zmanjšanje števila dolgoročnih pogodb, ki so bile praviloma sklenjene neposredno z dobavitelji zemeljskega plina iz Rusije. Nazadnje sta Geoplin in Gazprom petletno pogodbo o dobavi 600 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto podpisala v začetku 2018.

A te dolgoročne pogodbe so zdaj zamenjale kratkoročne pogodbe, sklenjene na plinskih vozliščih, borzah in drugih točkah znotraj EU. V 2020 je bilo s kratkoročnimi pogodbami z ročnostjo manj kot eno leto kupljenega 84 odstotkov plina, 16 odstotkov pa z dolgoročnimi. Še leta 2016 je bilo to razmerje 50:50. Kratkoročne pogodbe so bolj cenovno občutljive, prav tako pa ročnost pogodb oziroma razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi pogodbami po opozorilih agencije za energijo lahko vpliva na zanesljivost oskrbe, saj bi lahko v primeru pomanjkanja plina prišlo do nezadostne oskrbe, če na sprotnih trgih ne bi bilo mogoče zakupiti vseh potrebnih količin.