Tako Kitajska kot Rusija imata danes uspeh pri nagovarjanju rastočih gospodarstev na ohlapno opredeljenem globalnem jugu, kjer gledajo na ZDA in njene zaveznice kot na agresorje, ki jih podpirajo vojno in uporabljajo sankcije za doseganje svojih geopolitičnih ciljev. K temu naj bi zdaj v njihovih očeh še pritrjevalo dejstvo, da bo skupina G7 na tokratnem vrhu razpravljala o kreativni rešitvi, kako ruska zamrznjena sredstva uporabiti za pomoč Ukrajini. 

Vprašanje tako je, ali lahko skupina G7, soočena z dvema brutalnima vojnama, zbere dovolj gospodarske in vojaške moči ter vpliva, da prepreči največje grožnje demokratično vodenemu svetovnemu redu, se sprašujejo pri Bloombergu. 

Nobeno vprašanje ne ponazarja izolacije G7 bolje kot Ukrajina. Skupina je skupaj z EU Ukrajini zagotovila večino pomoči in vojaške opreme, medtem ko se skoraj vse ostale države v konflikt ne želijo vmešavati oziroma celo podpirajo Rusijo. 

Konflikt v Ukrajini je v kombinaciji s kitajskim kopičenjem orožja sprožil dvome o vojaški prevladi skupine G7, vključno s tem, ali bi lahko ZDA pomagale braniti Ukrajino in se hkrati odzivale na morebitno invazijo na Tajvan.

Kot izpostavlja Bloomberg, je za G7 obramba Ukrajine stvar načel, za druge narode pa je dogajanje znak multipolarnega sveta in vsega manjšega dosega Zahoda, ki s svojimi prijemi ni uspel ustaviti Vladimirja Putina. 

Sankcije so se izkazale za neučinkovite. Preusmerjanje blaga prek tretjih držav namreč Moskvi še vedno omogoča vojno. Nemški izvoz v Kazahstan je na primer skokovito poskočil od ruske invazije februarja 2022. Na drugi strani pa je Kitajska okrepila dvostransko trgovino. Rusija tako ni gospodarsko izolirana.

V zadnjih 10 letih se je svetovno gospodarsko težišče premaknilo stran od Zahoda in se bo verjetno povsem obrnilo pred koncem desetletja. Glede na Bloombergovo analizo podatkov Svetovne banke so gospodarstva G7 na "dobri poti", da bodo do leta 2030 v smislu bruto domačega proizvoda zasenčila preostala gospodarstva G20.

Zahod nekako enostavno ne najde izhoda iz politične, gospodarske in družbene situacije, ki ga hromi napram konkurenci. Ta del sveta zaznamuje stagnacija življenjskega standarda, slaba rast produktivnosti, šibka rast in naraščanje javnega dolga.

Zaradi dvomljive demografske politike smo tudi v situaciji, ko je polovica 1,4-milijardnega prebivalstva Indije mlajša od 30 let, petina ljudi v G7 pa je starejših od 65 let.

Starajoča se delovna sila prinaša slabe novice za dolgoročne fiskalne obete in pomeni, da bodo danes najbogatejša gospodarstva vse težje absorbirala nove krize. V skupini sedmih ima le Nemčija nižjo stopnjo dolga kot pred 10 leti in pričakuje se, da se bo večina v prihodnjih letih še naprej zadolževala.

Medtem pa je azijsko gospodarstvo uživalo hitro rast, ki so jo spodbujali naraščajoče prebivalstvo, globalizacija in nastajajoči srednji razred, poudarja Bloomberg. 

Spremenjena razmerja pomenijo nova pravila. Po drugi svetovni vojni so na prosto trgovino gledali kot na pot do blaginje. Zdaj je protekcionizem spet vse bolj v središču. 

Še Evropska unija, ki je bila glasen kritik protekcionizma, ki ga je propagiral Donald Trump uporabil pa Joe Biden znotraj ameriškega zakona o zmanjševanju inflacije, danes razpravlja o zaščiti lastne industrije. Ker "druge regije ne igrajo več po pravilih". Unija namerava z naslednjim mesecem zvišati dajatve na kitajska električna vozila, kar bo še povečalo trgovinske napetosti.

G7 sicer zaenkrat ostaja izjemno vplivna, vendar pa analitiki menijo, da bo potrebnega veliko dela, če želi svoj vpliv ohraniti.