Sarkozy obsojen zaradi nezakonitega financiranja kampanje

66-letni nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil predsednik od leta 2007 do 2012. Čeprav ni več aktiven v politiki in ga še vedno preganjajo številni pravni zapleti, je še vedno vpliven glas na francoski desnici. Sodišče ga je danes obsodilo na leto dni hišnega pripora, ki ga bodo nadzorovali elektronsko. Sarkozy se na sodbo še lahko pritoži.

Marca je Sarkozy postal prvi nekdanji predsednik v novejši francoski zgodovini, ki je bil obsojen na zaporno kazen, potem ko je bil obsojen zaradi korupcije in zato, ker je poskušal nezakonito pridobiti informacije od sodnika o pravni zadevi zoper njega. Sarkozy se je na to obsodbo pritožil, zaradi česar je bila kazen zadržana. Kljub temu je postal šele drugi nekdanji predsednik v sodobni zgodovini Francije, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje – Jacques Chirac je bil leta 2011 spoznan za krivega poneverbe in zlorabe javnih sredstev, ko je bil župan Pariza.

Sodba zoper Sarkozyja je danes sledila dolgoletni preiskavi in ​​sojenju maja ter junija, ki se je osredotočilo na njegovo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2012 in na stroga francoska volilna pravila. Po francoski zakonodaji je poraba za volilne kampanje omejena, da se zagotovi, da kandidati tekmujejo pod enakimi pogoji. Leta 2012 je bila omejitev predsedniških kampanj na kandidata približno 16,8 milijona evrov v prvem krogu volitev in poleg tega še približno 5,7 milijona evrov v drugem krogu za tista dva, k ista prejela največ glasov, med katerimi je bil tudi Sarkozy.

Toda po volitvah so se pojavili sumi, da je njegova kampanja presegla te meje. Tožilci so leta 2014 začeli preiskavo, kar je povzročilo nemire v politični stranki Sarkozyja. Končno so tožilci ugotovili, da je kampanja porabila najmanj 42 milijonov evrov – skoraj dvakrat več od zakonsko določene meje. 

Primer je postal znan kot afera Bygmalion, poimenovana po podjetju za odnose z javnostmi in načrtovanju dogodkov, ki je osumljeno, da je politični stranki Sarkozyja izdalo lažne račune za shode, ki so bili dejansko za predsedniško kampanjo Sarkozyja. Tožilci so trdili, da je bil cilj goljufije prikriti preveliko porabo pred volilnimi oblastmi.

Sarkozy je zanikal, da bi vedel za kakršno koli lažno obračunavanje, in v zvezi s tem ni bil obtožen kaznivih dejanj. Namesto tega se obtožbe nezakonitega financiranja kampanje nanašajo le na prekomerne stroške, za katere je že plačal globo. Med sojenjem je Sarkozy zavrnil prikaz tožilstva o razkošni kampanji in nakazal, da je z lažnimi računi obogatel Bygmalion, ki so ga takrat vodili bližnji prijatelji Jean-Françoisa Copéja, predsednika stranke Sarkozyja, in eden od političnih tekmecev nekdanjega voditelja.

Sarkozy je tudi trdil, da je bil leta 2012 izjemno zaposlen s svojimi predsedniškimi dolžnostmi in je bil komaj vključen v proračun in logistiko kampanje. Toda tožilci so zatrjevali, da je Sarkozy zanemaril opozorila svojih pomočnikov, zlasti zaradi številnih dogodkov v kampanji, med katerimi so bili nekateri dragi, obsežni shodi. Kot veteranski politik z dolgoletnimi izkušnjami, so trdili tožilci, ni mogel prezreti znakov, da je poraba njegove kampanje izven nadzora.

Tudi 13 drugih ljudi je bilo obtoženih vpletenosti v goljufijo, vključno z nekdanjimi uslužbenci kampanje, uradniki stranke, sodelavci blizu Sarkozyja in nekdanjimi vodstvenimi delavci v podjetju Bygmalion. Toda tožilci so ugotovili, da ni dovolj dokazov, da bi ugotovili, kdo je 'naštudiral' napačno shemo obračunavanja. Je pa sodišče danes tudi njih spoznalo za krive in obsodilo na večletne kazni, ki so delno pogojne, delno pa jih bodo lahko prestali v hišnem priporu.

Sarkozy je večkrat zanikal kakršne koli kršitve v spletu pravnih primerov, ki ga mučijo odkar je zapustil funkcijo. Nekateri od njih so bili opuščeni, med drugim eden, v katerem je bil obtožen manipulacije dedinje imperija s kozmetiko L'Oréal pri financiranju njegovega predsedniškega mandata leta 2007.

Toda Sarkozyja še vedno preganjajo obtožbe, da je njegova kampanja prejela nezakonito financiranje od vlade libijskega močnega polkovnika Moamerja Gadafija, ki je umrl leta 2011. Preiskava teh obtožb, ki so do zdaj najhujše proti njemu, se še vedno nadaljuje.

Kljub neuspešnemu poskusu vrnitve leta 2016 je Sarkozy sicer še vedno priljubljen v bazi svoje konzervativne stranke Les Républicains, ki se še ni odločila za kandidata za predsedniške volitve leta 2022. Podporo Sarkozyja si namreč želijo mnogi, ki se borijo za položaj.