Skrajno desni Nacionalni zbor, ki ima v spodnjem domu parlamenta največ poslancev, je namreč že napovedal, da bo podprl predlog levega zavezništva. Za sprejetje mora predlog nezaupnice podpreti 288 od skupno 577 poslancev.

Barnierjeva vlada bi tako padla še pred koncem tedna, in sicer kot prva po letu 1962, ki bi jo odneslo glasovanje o nezaupnici. Barnier bi s svojo ministrsko ekipo nato opravljal tekoče posle do imenovanja nove vlade.

Spričo politične krize, v kateri se bo po padcu vlade po pričakovanjih pogreznilo drugo največje gospodarstvo v EU, nekateri že pozivajo predsednika Emmanuela Macrona k odstopu, kar pa ta odločno zavrača.

Če bi odstopil, bi sledil razpis predčasnih predsedniških volitev. Novih parlamentarnih volitev pred poletjem prihodnje leto medtem v skladu s francosko ustavo ni mogoče razpisati, saj so te letos že bile, v roku enega leta pa lahko potekajo le enkrat.

Ostaja še možnost, da Macron imenuje novega premierja. Kot možni Barnierjevi nasledniki se omenjajo nekdanji obrambni minister Sebastien Lecornu, nekdanji premier Bernard Cazeneuve, nekdanji notranji minister Gerald Darmanin ter nekdanji evropski komisar Thierry Breton.