Nobena stranka z absolutno večino, vsi želijo predlagati premierja

Glede na zadnje podatke notranjega ministrstva, ki jih navajajo francoski mediji, je NFP v drugem krogu volitev osvojila 182 sedežev v 577-članskem parlamentu. Za večino je potrebnih 289. Na drugem mestu je sredinsko zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona s 168 poslanci, skrajno desni Nacionalni zbor, ki se je nadejal vladanja, pa je presenetljivo šele tretji s 143 sedeži.

Kljub temu da noben od blokov pričakovano ni dosegel absolutne večine, so v NFP že izrazili pričakovanje, da bodo lahko oni oblikovali vlado. Vodja socialistov je danes menil, da bo skupina do konca tedna pripravljena predlagati kandidata za premierja. Izbrali ga bodo bodisi s soglasjem bodisi z glasovanjem, je dejal Olivier Faure.

Njegovi socialisti so sicer le ena od četverice strank, ki oblikujejo zavezništvo. Poleg njih so v njem še skrajno leva Nepokorna Francija (LFI) pod vodstvom Jean-Luca Melenchona, zeleni Ekologi in komunisti. Posamično je najboljši rezultat dosegla LFI s 75 poslanci, socialisti bodo zasedli 65 sedežev, zeleni 33, komunisti pa devet. A zavezništvo, ki so ga po sklicu predčasnih volitev junija v naglici sestavile štiri stranke - poleg socialistov in zelenih še skrajno leva Nepokorna Francija (LFI) in komunisti - pestijo številna notranja razhajanja.

Poslanka LFI Mathilde Panot je danes vztrajala, da v igri za premierja ostaja tudi Melenchon, ki se je sicer večkrat znašel na nasprotnih bregovih s socialisti. "On je tisti, ki je levico naučil, da lahko znova zmaga," je dejala po poročanju časnika Le Figaro. O tem, ali ga bodo dejansko predlagali, sicer trenutno še poteka razprava v sami stranki, je še dejala.

Medtem so na skrajni desnici predsednika Emmanuela Macrona obtožili, da je državo dal v roke skrajni levici. Macron pa je dejal, da je treba biti previden pri interpretaciji rezultata volitev.

Na drugi strani je kandidat Nacionalnega zbora (RN) za premierja Jordan Bardella dejal, da je rezultat posledica "nenaravnega in nečastnega zavezništva", ki je francoski narod oropala zmage RN. "Danes zvečer je to zavezništvo porinilo Francijo v roke skrajne levice," je dejal svojim privržencem.

Ob tem je poudaril, da so rezultati kljub vsemu "temeljni kamen jutrišnje zmage", saj je RN "po zmagi na evropskih volitvah osvojila tudi parlamentarne volitve in sedaj podvojila število poslancev". Marine Le Pen je medtem dejala, da je s temi volitvami zmaga Nacionalnega zbora le odložena.

Obenem se krepijo razprave znotraj Macronovega sredinskega tabora, ki je kljub slabšim napovedim ohranil velik delež glasov in zasedel drugo mesto. Eden od strankarskih voditeljev na sredini Francois Bayrou meni, da politična krajina še ni povsem jasna in da si morajo vzeti nekaj dni, da vidijo, kdo ima dejansko največ sedežev. Ocenjuje, da bi bilo mogoče sestaviti večino brez LFI.

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je menil, da je z namenom, da se izognejo blokadi in krizi vladanja, nujno enotno delovanje vseh sil naroda, ki naj poiščejo odgovor na jezo in upravičene skrbi sodržavljanov, zlasti tistih, ki so glasovali za Nacionalni zbor.

"Vse politične sile, ki verjamejo v tržno ekonomijo, sanacijo javnih financ, energetski prehod, evropsko združevanje in ponovno vzpostavitev avtoritete države, se morajo odreči svojim strankarskim interesom," je pozval. Posvaril je pred finančno krizo in gospodarskim nazadovanjem in menil, da bi uresničitev programa NFP izničila dosežke zadnjih sedmih let.

Profesor na univerzi Groningen na Nizozemskem Peter Verovšek dvomi v možnost oblikovanja stabilne vlade, bo pa do neke rešitve moralo priti, ker eno leto ne more biti novih volitev. Kot eno od vprašanj izpostavlja, ali bo levici uspelo ohraniti enotnost. Pričakuje namreč, da bo Macron poskušal levico razdrobiti in se o oblikovanju vlade dogovoriti z zelenimi in socialisti, medtem ko bi LFI pustili ob strani.

Manj verjetno se mu zdi oblikovanje tehnične vlade ali pa manjšinske vlade. Vsaj do konca olimpijskih iger sicer pričakuje nadaljevanje dela trenutne vlade. Nihče si po njegovem ne želi, da bi se v času iger, ki bodo trajale od 26. julija do 11. avgusta, začelo govorit o politični nestabilnosti v Franciji.

V izidu volitev sicer med drugim vidi dokaz, da v Franciji še vedno obstaja t. i. cordon sanitaire - zavračanje sodelovanja z določeno politično opcijo - proti skrajni desnici. "Kljub temu, da se najbolj črn scenarij za Macrona ni izšel, vidimo, da je bil sklic predčasnih volitev velika napaka," je menil Verovšek. Čeprav je zaenkrat ustavil skrajno desnico in pokazal, da t. i. republikanska fronta še vedno obstaja, si je močno otežil delo v zadnjih treh letih mandata.

Predsednik Macron, ki se mu mandat izteče leta 2027, je predčasne volitve sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah 9. junija, z njimi pa je želel zaustaviti porast skrajne desnice, a se je po mnenju številnih uštel. 

Premier ostaja Gabriel Attal

Attal je danes v skladu z napovedjo po nedeljskih volitvah, na katerih je njegov sredinski tabor zasedel drugo mesto, v skladu s politično tradicijo želel predsedniku predati odstopno izjavo. A kot je sporočila Elizejska palača, ga je Macron zaprosil, naj zaenkrat ostane na položaju, "da bi zagotovil stabilnost" v državi, ki se pripravlja na gostitev olimpijskih iger.