Francija začela z umikom svojih sil iz Nigra

Macron je konec septembra dejal, da se je vojaško sodelovanje med Francijo in Nigrom končalo, in ob tem napovedal, da se bo približno 1500 francoskih vojakov do konca leta vrnilo v domovino. Enako je v današnjem sporočilu zapisalo francosko obrambno ministrstvo. "Vsi vojaki naj bi se vrnili v Francijo še pred koncem leta. Za uspeh tega manevra je bistvenega pomena usklajevanje z nigrsko vojsko. Sprejeti so bili vsi potrebni ukrepi za to, da bodo premiki potekali urejeno in varno," so zapisali. Macronova odločitev o umiku vojakov iz Nigra sledi predhodnim prisilnim umikom francoske vojske iz sosednjih Burkine Faso in Malija, prav tako nekdanjih francoskih kolonij, kjer sta v zadnjih treh letih oblast z državnimi udari prevzeli vojaški hunti.

Za Francijo sicer ostaja odprtih več vprašanj, vključno s tem, kam bodo odšli vojaki, ki so bili doslej nameščeni v Nigru, in kaj bo Pariz storil z vojaškimi oporišči, ki jih še ima v Afriki, poroča bruseljski bilten Politico. Francoska vojska se sooča tudi z logističnim izzivom, kako pravočasno poskrbeti za prevoz vojaške opreme, ki je iz Nigra ne bodo mogli umakniti po zraku.

Nigrska hunta 'slavi korak naprej '

Nigrska hunta, ki je večkrat pozvala Francijo, naj njeni diplomati in vojaki zapustijo državo, se za zdaj na današnjo izjavo francoskega ministrstva še ni odzvala. Vendar pa je septembra navdušeno pozdravila Macronovo napoved o umiku francoske vojske. "Slavimo korak naprej v smeri suverenosti Nigra. To je zgodovinski trenutek, ki govori o odločnosti in volji nigrskega ljudstva," so takrat zapisali.

Vojaške oblasti v Nigru so kmalu po prevzemu oblasti zahtevale tudi, da državo zapusti francoski veleposlanik Sylvain Itte, a se Pariz dolgo časa ni odzval. Po več tednih napetosti in ultimatu nigrske hunte se je nato Itte skupaj s šestimi sodelavci prejšnji teden vrnil v domovino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nigrska vladajoča hunta je sicer v ponedeljek sprejela alžirsko ponudbo za mediacijo in pobudo za reševanje krize v državi. Nove oblasti se namreč vse od julijske odstavitve Zahodu naklonjenega predsednika Mohameda Bazouma soočajo s sankcijami in grožnjami pred posredovanjem skupnih sil Gospodarskega združenja zahodnoafriških držav (Ecowas), pa tudi nasiljem džihadističnih skupin.